SVETLOBNO ONESNAŽENJEDruštvo Temno nebo SlovenijeDruštvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, zaskrbljenih zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujejo in proučujejo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo. Želite postati član društva? Če se strinjate s statutom izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.Novo - News13. januar 2010
Predavanje v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v LjubljaniSreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije 18. december 2009 Noč v soju sveč 2009Vabimo vas, da se nam pridružite pri prižigu simbolične sveče in obeležitvi mednarodne pobude Noč v soju sveč, ki spodbuja k počasnejšemu ritmu življenja in večji povezanosti z ljudmi in naravo.
28. november 2009 Predavanja v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 v Prirodoslovnem muzeju SlovenijeČetrtek, 10. 12. 2009, ob 18. uri
Četrtek, 17. 12. 2009, ob 18. uri
20. november 2009 Strokovni predavanji Temnega neba za občine, podjetja in ustanoveTemno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v - torek 24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in - sredo 25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju Prezentacije
2. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom2. Tabor za temno nebo14. - 19. september 2009, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.Tematike simpozija:
Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite http://www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije in prijavo (stran je zgolj v angleškem jeziku). Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi! Kaj je svetlobno onesnaževanje?Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero. Moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate. Svetlobno onesnaževanje opazimo kot:
Kaj lahko storimo?
Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?
Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.
Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega. |