|
|
|
PRVA STRANNOVICEOSNOVE
POSLEDICEREŠITVEPOBUDA IN AKTIVNOSTIDOGODKIGRADIVO
MEDIA ARHIVASTRONOMSKE LOKACIJEPOVEZAVE
 |
SVETLOBNO ONESNAŽENJEPobuda za temno neboPobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo. Novo21. april 2008 Protest naravovarstvenikov proti nerazumnemu trošenje energijeOb Dnevu Zemlje se je v občini Lukovica zbralo trideset naravovarstvenikov, ki so s tem opozorili na nerazumno in nesmiselno trošenje električne energije. V občini Lukovica je namreč zgrajena nova lokalna cesta, ki vodi do zasebnega skladišča s popolnoma nepotrebno in močno pretirano razsvetljavo. V Avstriji ali Nemčiji so takšne ceste, kjer ponoči ni prometa, nikoli ne osvetljujejo. Pri nas se je razširila navada, da se osvetljuje tudi ponoči povsem prazne vaške poti, ki jih v nočnem času nihče ne uporablja. 16. april 2008 Zaščiteno nočno nebo nad Flagstaffom Včeraj je bila 50 obletnica prve uredbe, ki je omejila reklamiranje z žarometi na nočnem nebu nad Flagstaffom v Arizoni, ZDA. Flagstaff ima zdaj status prvega mesta Mednarodne zveze za temno nebo z uredbo proti svetlobnemu onesnaževanju, ki omejuje nočno razsvetljavo. Več o tem na strani Astronomska slika dneva - 16. april 2008. 30. marec 2008 Razsvetljava zgradb (svetlobno onesnaženje) in njen vpliv na populacije netopirjev. Znanstveni članek raziskovalcev iz Madžarske.
28. januar 2008 V ponedeljek, 28. 1. 2008 ob 13h05, je Tretji program - program ARS Radia Slovenije predvajal oddajo Pogledi na sodobno znanost, v kateri sta sodelovala člana Temnega neba prof. dr. Tomaž Zwitter in dr. Tomi Trilar. Oddajo posvečeno svetlobnemu onesnaževanju v Sloveniji je moderiral g. Goran Tenze.
Posnetek oddaje je na voljo tukaj. 25. januar 2008 PREDAVANJA NA TEMO SVETLOBNEGA ONESNAŽENJA »6 x 10 minut«
25. januar 2008 Svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec: moti me svetloba iz več kot 5 km oddaljenega svetlobnega panoja na TR 3 Protestno pismo Ministrstvu za okolje in prostor. 10. januar 2008 Telekom Slovenije bo omejil obratovanje nočne razsvetljave poslovne stavbe V Telekomu Slovenije smo se odločili, da bomo v prehodnem času s koncem prazničnih dni (15. 1.) ugasnili barvno osvetlitev, časovno pa bomo omejili tudi osvetljavo z belo svetlobo - in sicer v zimskem času od 17. do 22. ure, v poletnem času pa od 21. do 24. ure. Z lepimi pozdravi Tina Cipot Mal, Služba za odnose z javnostmi, Telekom Slovenije 27. december 2007 Nočno delo je uvrščeno med kancerogene dejavnike Po skoraj dvajsetih letih raziskovalnega dela je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravkar dodala na listo karcenogenih dejavnikov tudi - nočno delo. Nočno delo je sedaj na istem spisku kancerogenih dejavnikov kot UV svetloba ali pa izpusti avtomobilskih motorjev. Nočno delo prepreči tvorjenje hormona melatonina, prav tako tudi svetenje z umetno svetlobo v spalnice, kar je posledica svetlobnega onesnaženja. Pomanjkanje melatonina pa povečuje tveganje za rakava obolenja. Medicinske sestre, policisti in vsi, ki MORAJO delati ponoči tako lahko upravičeno zahtevajo višje plače v primerjavi s tistimi, ki jim to ni potrebno. Skrbijo nas delavke in delavci v casinojih, ki zelo pogosto delajo ponoči. Le ti so po nepotrebnem izpostavljeni večjemu tveganju za rakavimi obolenji. Vlada se je očitno odločila zelo pametno, da je v nedavno sprejeti Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja določila tudi varovanje bivalnih prostorov pred vsiljeno umetno svetlobo iz ulice. Poglejte si nekaj tujih povezav na spletne strani o posledicah nočnega dela in izpostavljenosti umetni svetlobi.
21. december 2007 NOČ V SOJU SVEČ (CANDLE NIGHT) je mednarodna akcija, ki se je začela na Japonskem ob poletnem enakonočju leta 2003. Ugasnite luči - živite počasi! - to je ključno sporočilo te mednarodne pobude, ki je že združila več kot osem milionov ljudi na Japonskem in na vseh koncih sveta. Gre za pobudo, da bi vsi, ki nam ni vseeno za naš planet in za kakovost življenja in sožitja na njem, ob poletnem in ob zimskem solsticiju simbolično za dve uri ugasnili vse električne žarnice in dve uri preživeli pod zvezdami, v soju mesečine ali pa ob svetlobi sveč. Tako, kot so to počeli naši predniki. Vabimo vas, da se tej zamisli pridružite in da pobudo prenesete tudi svojim prijateljem in znancem. Združimo se ob soju sveč ob letošnjem zimskem solsticiju, v petek, 21. decembra, od 20.00 do 22.00. 13. december 2007 PREDAVANJA NA TEMO SVETLOBNEGA ONESNAŽENJA »6 x 10 minut« Prirodoslovni muzej Slovenije, Četrtek, 13. 12. 2007, ob 18. uri
Kdor se ni mogel udeležiti dogodka si lahko ogleda kratko reportažo. 3. december 2007 Vlada je na redni seji 29. novembra 2007 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Sprejete so bile manjše spremembe, ki omogočajo dekorativno osvetljevanje brez omejitev v odobju od 1. decembra do 15. januarja. Nadalje je bil 4. členu dodan nov 3. odstavek v katerem so pri omejitvah svetenja nad vodoravnico izvzete svetilke, ki so sestavni del kulturnega spomenika in je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W. Popravljenih je bilo tudi nekaj kozmetičnih napak v 28. členu. 2. december 2007 Nekaj posameznikov iz Slovenskega društva za razsvetljavo, ki so med bolj zaslužnimi za veliko svetlobno onesnaženje in za to, da Slovenija porabi 70% več energije na prebivalca za javno razsvetljavo kot je povprečje v EU je sprožilo pravo medijsko gonjo proti Uredbi. Prizadevajo si, da bi praktično odpravili vse omejitve, tako glede porabe elektrike, kot tudi svetenja v vesolje. Njihovo rovarjenje je popolnoma nesmiselno in za državo skrajno škodljivo saj bi se poraba energije in svetlobno onesnaženje neomejeno povečevali. Hkrati s tem pa tudi rakasta obolenja s svetenjem nad vodoravnico, torej v spalnice. Več o škodljivem delovanju Slovenskega društva za razsvetljavo v daljšem prispevku Temnega neba: »Strokovnjaki« za razsvetljavo prodajajo meglo in hočejo državnemu sekretarju mag. Tavzesu »soliti pamet« SDR, kot strokovno združenje do zdaj za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja ni storilo ničesar. Še posebej je zaspalo na področju ekološkega izobraževanja in ozaveščanja svojih članov o škodljivosti svetlobnega onesnaženja. Namesto, da bi poskrbelo za prilagoditev razsvetljave zahtevam uredbe raje rovari proti uredbi. Slednja zahteva od osvetljevalske stroke višji nivo strokovnosti in uporabo sodobnejše tehnologije, kar pa je za nekatere kot kaže prehud zalogaj. 16. november 2007 Jumbo pano - nevaren LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v LjubljaniBlišč in beda Slovenije. Odprto pismo ministrom in medijem. V četrtek 15. novembra 2007 so prižgali jumbo LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani. Stvar presega vse razumne meje saj močno sveti čez polovico Ljubljane. Uporabljene so izjemno učinkovite LED diode, zato je osnesnaženje še dosti močnejše. Umetna svetloba utripajočega panoja je zlasti moteča za stanovalce višjih nadstropij, ki so v osi svetenja LED diod in imajo prost pogled na TR 3. Tovrstne inštalacije so prava ekološka bomba saj bodo številni okoliški stanovalci ponoči stalno izpostavljeni zdravju škodljivi umetni svetlobi. Posledice bodo težave pri spanju, motnje bioritma in posledično precej večja verjetnost, da zbolijo za rakom. Svetloba LED diod je tako močna, da ne pomagajo niti zavese. Več o reklamnem panoju na TR 3. 29. oktober 2007 Okolju škodljive svetilke na mostu čez Gradaščico na Barjanski cesti v LjubljaniV zadnjih dneh so se na Temno nebo Slovenije vsuli protesti, da se montirajo okolju škodljive svetilke na mostu čez Gradaščico na Barjanski cesti v Ljubljani. Barjansko vpadnico nujno potrebujemo, osvetljen most tudi, to sploh ni sporno, problem pa je, da so na mostu montirajo svetilke, katerih učinkovitost je samo okoli 50 %, vsa ostala energija pa se ali izgubi na sekundarnih reflektorjih (ogledalih) ali pa seva neposredno v vesolje. Svetilke na mostu čez Gradaščico ne ustrezajo določilom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. To je zadosten razlog za njihovo odstranitev in namestitev svetilk, ki so v skladu s slovensko zakonodajo. Več v odprtem pismu županu g. Zoranu Jankoviču in medijem. 22. september 2007 Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja stopila v veljavoVladna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je danes stopila v veljavo. Morebitne kršitve uredbe je potrebno prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, oziroma pristojnim Območnim enotam Inšpektorata. Kopijo prijave pošljite v vednost tudi na Temno nebo Slovenije. 30. avgust 2007 Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.Vlada Republike Slovenije je na redni seji sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Svetlobno onesnaževanje je v Sloveniji v zadnjih 15 letih izjemno hitro naraščalo, zato je bilo nujno upoštevati argumente naravovarstvenih organizacij, ki so si 12 let prizadevale za sprejetje ustrezne regulative.
V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavoTemno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.
Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne. Kaj je svetlobno onesnaženje?Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaženje opazimo kot:
Kaj lahko storimo?
Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?
Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.
Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega. |
