DARK SKY SLOVENIA

SVETLOBNO ONESNAŽENJE


Društvo Temno nebo Slovenije

Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, zaskrbljenih zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujejo in proučujejo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Želite postati član društva? Če se strinjate s statutom izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov.


Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Priročnik za občine, podjetja in ustanoveZloženka


Novo - News


10. marec 2010

Trodnevni seminar za svetovalce za ekološko zunanjo razsvetljavo

Vabimo vas, da se udeležite trodnevnega seminarja za usposabljanje svetovalcev za ekološko zunanjo razsvetljavo.

Seminar bo potekal 20. in 27. marca ter 3. aprila 2010 na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana. Teoretični del seminarja bo potekal med 10. in 16. uro. Seminar je brezplačen, potrebno pa je izpolniti prijavnico (glej povezavo spodaj) in jo poslati na e-naslov: darksky@tp-lj.si


9. februar 2010

Izobraževanje o svetlobnem onesnaževanju za nevladne organizacije in vse interesente

Četrtek, 11. februarja 2010, ob 16. uri

Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava

Predavanja organizirata Okoljski center in Društvo Temno nebo Slovenije


13. januar 2010

Predavanje v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani

Sreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri

Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali

Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije

Vabilo na dogodek


18. december 2009

Noč v soju sveč 2009

Vabimo vas, da se nam pridružite pri prižigu simbolične sveče in obeležitvi mednarodne pobude Noč v soju sveč, ki spodbuja k počasnejšemu ritmu življenja in večji povezanosti z ljudmi in naravo.


Kdaj: torek, 22. 12. 2009 ob 16. uri
Kje: Čevljarski most v Ljubljani
Organizator: Društvo Temno nebo Slovenije


28. november 2009

Predavanja v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije

Četrtek, 10. 12. 2009, ob 18. uri
VPLIV RITMA SVETLOBE NA POJAV BOLEZNI PRI ČLOVEKU
Predavala bo prof. dr. Damjana Rozman (Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Četrtek, 17. 12. 2009, ob 18. uri
ŽIVALI IN SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
Predaval bo dr. Tomi Trilar, muzejski svetnik


20. november 2009

Strokovni predavanji Temnega neba za občine, podjetja in ustanove

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v

- torek 24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in

- sredo 25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Prezentacije


Kaj je svetlobno onesnaževanje?

Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero. Moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate.

Svetlobno onesnaževanje opazimo kot:

  • žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku.
  • bleščanje - poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo.
  • svetenje preko mej zemljišča. Najbolj moteče je, ko ponoči sveti skozi okna v spalnice.

Kaj lahko storimo?

  • zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih KJER je to potrebno, samo TAKRAT, ko je to potrebno in Z JAKOSTJO, ki je potrebna! Pretiravanje z razsvetljavo ima številne negativne posledice za človeka in okolje.
  • zahtevamo boljšo ulično razsvetljavo. Tako, ki je zasenčena in sveti le navzdol na tla, kjer svetlobo potrebujemo! Nezasenčene ali slabo zasenčene svetilke imajo velike svetlobne izgube (svetijo v nebo), so energetsko potratne in onesnažujejo okolje.
  • v nočnem času (po 23. uri) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol.
  • občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlem in uporabljena najšibkejša žarnica. V nočnih urah (po 23. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena.
  • najučinkovitejša varnostna razsvetljava je tista, ki jo aktivirajo infrardeči senzorji ob približevanju osebe. Senzorji naj bodo usmerjeni tako, da zaznajo le osebe ki se dovolj približajo objektu. Razsvetljava naj bo manjše moči in v cut-off izvedbi, da njena svetloba ne gre nad vodoravnico. Nenaden vklop luči bo zanesljivo pregnal vsiljivca. Poleg tega je taka razsvetljava bolj varčna in prijaznejša do okolja.

Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?

  • povečana prometna varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. Tako so bolj varni tudi pešci, ki hodijo ob cesti.
  • boljši spanec za tiste, ki jih svetloba v sobi moti.
  • prihranili bomo pri energiji.
  • varovali bomo naravo - predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z Luno ali Soncem (ptice, netopirji, žuželke,...)
  • ohranili bomo neokrnjen pogled na nočno nebo.

Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.

Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno)
Otok Cres-Hrvaška (6. julij 2005)Observatorij Črni Vrh-Slovenija (27. julij 2005)

Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega.


DarkSkySlovenia, 2005

Zadnja sprememba : 10.03.2010 ob 12:42 CET
Z.S. S.S. Vprasanja, predlogi, informacije ... PISITE uredniku strani DSS Hermanu Mikuzu!