|
|
|
PRVA STRANNOVICEOSNOVE
POSLEDICEREŠITVEPOBUDA IN AKTIVNOSTIDOGODKIGRADIVO
MEDIA ARHIVASTRONOMSKE LOKACIJEPOVEZAVE
 |
SVETLOBNO ONESNAŽENJEDruštvo Temno nebo SlovenijeDruštvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, zaskrbljenih zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujejo in proučujejo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Mednarodno leto astronomije 2009Ob Mednarodnem letu astronomije MLA 2009 prireja Temno nebo Slovenije številne aktivnosti s katerimi bomo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki hitro izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja. Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema. Več o dogodkih, ki jih bo organiziralo Temno nebo Slovenije.
2. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom2. Tabor za temno nebo14. - 19. september 2009, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.Tematike simpozija:
Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite http://www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije in prijavo (stran je zgolj v angleškem jeziku). Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi! Novo - News12. maj 2009 Vse za reklamo! Reklamni panoji ob naših cestah Vozniki naj bi se med vožnjo osredotočili na opazovanje prometa. A če sodimo po številu reklamnih tabel ob naših cestah bi lahko sklepali, da naj bi si v svojo zavest predvsem vtisnili najrazličnejša reklamna sporočila. Letos- pardon, lani avgusta smo šli na družinski izlet po Norveški. Z avtodomom. Prevozili smo jo vse od Osla do Lofotskih otokov in Narvika. Kakih 2000 km v eno smer. Na tej poti mi je padel v oči črnobeli jumbo plakat, ki se je pojavil vsakih nekaj sto kilometrov. Norveško sicer ne razumem, a je očitno prinašal neko socialno sporočilo. Ko mi je po nekaj pojavljanjih kapnilo v glavo, da takih plakatov pri nas praktično ni, me je prešinilo še nekaj drugega: na Norveškem ni nobenih drugih plakatov, še posebej ne reklamnih! Na vsej poti ni bilo enega samega jumbota, ki bi Norvežanom lepšal življenje s čudovitimi barvami, še lepšimi obrazi in domiselnimi besednimi igrami. 28. marec 2009 Poglejte si slike svetovnih prestolnic med akcijo Earth Hour – le kje je Slovenija? http://www.boston.com/bigpicture/2009/03/earth_hour_2009.html Slovenije ni na tovrstnem zemljevidu sveta, saj smo Slovenci obsedeni z razsvetljavo in je za nas nepredstavljivo izklopiti npr. razsvetljavo Ljubljanskega gradu za eno uro. To pa brez težav napravijo na Eiflovem stolpu, angleškem parlamentu, Atenah, Pekingu, celo v Las Vegasu... 18. marec 2009 Objavljena je diplomska naloga Erike Pogačnik iz Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naloga podrobno obravnava problematiko svetlobnega onesnaževanja v Triglavskem narodnem parku. 15. februar 2009 Društva Mountain Wilderness Slovenije, Temno nebo Slovenije in druge naravovarstvene organizacije vabijo na nočni pohod na Pokljuko. Kje naj bi bilo svetlobno onesnaževanje bolj neprimerno - kot v narodnih parkih! Iz tega razloga bomo v soboto 21.02.2009 zvečer izvedli nočni pohod od Rudnega polja do Plesišča. Tam bomo opozorili na izginjanje neokrnjenega nočnega neba ter planiran grob gradbeni poseg v narodnem parku, ki bo postavil prostorsko in svetlobno potraten športni objekt v samo srce Pokljuke, v predel, ki je še v večini gozdnat. 15. januar 2009 Takoj po svetovni otvoritvi Mednarodnega leta astronomije se bo v Parizu odvijal simpozij "The Role of Astronomy in Society and Culture" na katerem bo imelo Temno nebo Slovenije predavanje o novi slovenski uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja: http://iaus260.obspm.fr/images/documents/piaus260.pdf Istočasno bo Temno nebo Slovenije postavilo stojnico in s tem poskušalo pridobiti čimveč somišljenikov za zaščito nočnega neba. V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavoTemno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.
Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne. Kaj je svetlobno onesnaževanje?Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero. Moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate. Svetlobno onesnaževanje opazimo kot:
Kaj lahko storimo?
Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?
Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.
Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega. |
