|
|
|
PRVA STRANNOVICEVZROKI IN POSLEDICE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA
POSLEDICEUREDBA IN REŠITVEAKTIVNOSTIGRADIVO
ASTRONOMSKE LOKACIJE
POVEZAVE
 |
POSLEDICERazsvetljava in javno zdravjeMedical Hypotheses (2004) 63, 588–596 Stephen M. Pauley Vpliv nočne svetlobe na človekovo biološko uro: nedavne raziskave kažejo, da je osvetljevanje postalo zdravstveni problem!!Povzetek: Hipoteza, da bi lahko bilo zmanjšano nastajanje melatonina zaradi nočne izpostavljenosti svetlobi vzrok za povečano pogostnost pojavljanja raka na prsih in debelem črevesu pri prebivalcih razvitih držav, je vredna večje pozornosti. Podatki iz literature kažejo, da je vedno večja izpostavljenost svetlobi ponoči vzrok za zdravstvene težave. Dokazano je, da je rak na prsih in debelem črevesu pri delavcih na izmene posredno povezan z njihovo izpostavljenostjo svetlobi ponoči. Hipoteza postavlja pomembno vprašanje: ali je medicina spregledala prispevek zmanjšanega nastajanja melatonina zaradi izpostavljenosti svetlobi ponoči kot pomembnega dejavnika k pogostosti raka nasploh? Posredno povezavo med svetlobo ponoči in rakom na prsih potrjujejo tudi poskusi na podganah. Podganam so vsadili tkivo MCF-7, raka na prsih pri človeku, nato pa so merili hitrost rasti rakavih celic, privzem linolenske kisline v celice in nivo melatonina. Eno skupino podgan so dali v okolje z izmenjavo svetlobe in teme na 12 ur, drugo skupino pa v okolje s stalno svetlobo. Izpostavljenost stalni svetlobi je zmanjšala nastajanje melatonina, povišala hitrost rasti rakavih celic in povečala privzem linolenske kisline v rakave celice. Nasprotno so ugotovili pri podganah, ki so bivale v okolju z menjavanjem svetlobe in teme. Verjetno gre za to, da se pri izpostavljenosti svetlobi ponoči zmanjša nastanek melatonina, s tem se zmanjša zaščitni učinek melatonina na receptorskih mestih na rakavih celicah, to pa omogoči privzem linolenske kisline, ki pospeši rast rakavih celic. Melatonin je zaščitni onkostatični hormon in močan antioksidant, ki je v živalih in rastlinah nastal z evolucijo. Pri vretenčarjih, tudi nočnih živalih, nastaja melatonin v temi, v zgodnjih jutranjih urah v žlezi češariki, nastajanje pa prepreči nočna svetloba. Redni bioritem je zelo pomemben za zdravje človeka. Raziskave kažejo, da sta pravilna uporaba in barva notranjih in zunanjih svetilk pomembni za zdravje tako človeka, kot tudi celotnega ekosistema. Zato je svetilke potrebno načrtovati tako, da bodo imele čim manj vpliva na bioritem rastlin in živali. Govorimo tudi o novih odkritjih o receptorjih na očesni mrežnici, ki so občutljivi na modro svetlobo in nadzorujejo bioritem, ter o njihovem odzivu na danes moderne HID svetilke. Omenjamo tudi povezavo svetlobnega onesnaženja in bioritmov. Z mislijo, da je bolje preprečevati, kot zdraviti, dajemo praktične nasvete za boljše upravljanje z notranjo in zunanjo razsvetljavo, da bi s tem zaščitili zdravje ljudi. Povzetek je prevedel mag. Javor Kac. Celoten članek v angleščini lahko naročite na naslov urednika. Znanstveni članki o zdravstvenih posledicah nočne izpostavljenosti umetni svetlobi Bright Lights, Big Cancer: Melatonin-depleted blood spurs tumor growth Cirkadialni ritem in kronomedicina Farmacevtski vestnik (Letnik 58, štev. 1, marec 2007) |
