|
|
|
PRVA STRANNOVICEVZROKI IN POSLEDICE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA
POSLEDICEUREDBA IN REŠITVEAKTIVNOSTIGRADIVO
ASTRONOMSKE LOKACIJE
POVEZAVE
 |
POSLEDICEAstronomske posledice izginjanja nočiSpodaj sta dva odlična znanstvena članka, ki obravnavata to tematiko.
Za astronome je nočno nebo okno v vesolje, vesolje pa naravni laboratorij v katerem proučujemo zakonitosti različnih pojavov. Oddaljena telesa v vesolju lahko vidimo le ponoči, ko na nebu ni Sonca in je nebo dovolj temno, da zaznamo šibke izvore svetlobe. Žal je naše nočno nebo zelo osvetljeno od umetne svetlobe, ki prihaja od stotisočev nezasenčenih svetilk širom po Sloveniji. Ljudje se niti ne zavedamo hitrosti, s katero izginja naše nebo. Vidne razlike pri kvaliteti nočnega neba ne nastopajo v časovnih intervalih generacij, niti desetletij, ampak iz leta v leto! Mnogi starejši občani se gotovo spominjate nočnega neba iz vaše mladosti kot mnogo temnejšega kot danes, neba na katerem je bila Rimska cesta izrazita celo z vašega dvorišča. Danes pa nebo pospešeno uničujejo ne le umetni viri iz mest, ampak tudi iz podeželja, ki je bilo vedno pojem temnega neba. Izumiranje nočnega neba pa ni neizbežno posledica razvoja. To kažejo prav izkušnje članov MBK Teama s potovanja po Arizoni, kjer so z nameščanjem zasenčenih svetilk dosegli primerno osvetljenost naselij, zmanjšali porabo energije in ohranili temno nebo današnji in bodočim generacijam. Prizadevanja za ohranitev temnega neba, kakršnim smo bili priča v Arizoni, so pravzaprav pravi pokazatelj razvitosti države. Morda se to zdi ekstremen primer, a podobne ukrepe sprejemajo tudi druge države ZDA in tudi države po Evropi. Očitno je s pozitivnim pristopom možno ohraniti nočno nebo, ne da bi se zato morali odpovedati tehnološkemu razvoju. Sicer pa vprašanje temnega neba ni le vprašanje peščice naravovarstvenikov. Danes morda še, a če se bo svetlobno onesnaženje nekontrolirano bohotilo še naprej, naši otroci in vnuki nikoli ne bodo doživeli lepot temnega nočnega neba. Svetloba iz najoddaljenejših delov Vesolja potuje do nas stotine, tisoče in milijone let. Kakšna škoda, da jo izgubimo prav v zadnjem trenutku njenega potovanja! In ne pozabimo: Zemlje nismo podedovali, ampak smo si jo sposodili od naših otrok! Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.
Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega. Copyright © 2005, H. Mikuž, Observatorij Črni Vrh. Astronomi imenujemo svetlobo, ki se izgublja v nebo SVETLOBNO ONESNAŽENJE NEBA. Le-to še posebej ovira astronomska opazovanja, ker se šibka nebesna telesa na osvetljenem nebu preprosto izgubijo. Kako negativen vpliv ima svetlobno onesnaženje na vidnost nebesnih teles nam zgovorno pričajo posnetki kometa Hale-Bopp, slika nočnega neba, ki smo jo posneli z Mangrta, na nadmorski višini 2000m in spodnja posnetka naše galaksije rimske ceste.
Na vedno bolj osvetljenem slovenskem nočnem nebu je pogled na našo domačo Galaksijo čedalje slabši, kar dokazujeta ta dramatična posnetka, posneta 4. aprila (zgoraj) in 5. avgusta 2005 (spodaj) na Astronomskem observatoriju Črni Vrh. Razžarjeno nebo v vzhodni in SV smeri je posledica svetlobnega onesnaženja, ki prihaja iz 35 km oddaljene Ljubljane. V južni in jugozahodni smeri pa iz naše obale in Trsta. Nivo onesnaženja je skrb zbujajoč saj segajo "svetlobne kupole" vse do višine 30 stopinj nad obzorjem. Posneto s fotoaparatom Canon EOS 20D in objektivom ribje oko pri občutljivosti senzorja ISO 800. Čas osvetlitve na obeh posnetkih je 16 minut. Copyright © 2005, H. Mikuž, Observatorij Črni Vrh. Ljudje osupnemo ob pogledu na temno zvezdno nebo, saj gre nedvomno za enega najlepših prizorov v naravnem okolju, ki smo mu priča že od pradavnine. Prepričani smo, da mora imeti tudi danes vsakdo možnost videti zvezde, planete, Rimsko cesto, komete, galaksije ... saj tako prihajamo v neposreden stik z Naravo. Žal so milijoni svetilk v mestih širom po svetu v zadnjih 40 letih "zbrisali" zvezde z neba. Ljudje, ki živijo v mestih, jih ne vidijo več. V zadnjem času pa se tudi ljudem na podeželju ne godi dosti bolje in vse težje je najti prostor, kjer ni javne razsvetljave. Naj torej ugasnemo vse luči? Seveda ne. Nočna razsvetljava je nedvomno nujna. Astronomi, okoljevarstveniki in ljubitelji narave potrebujemo le BOLJŠO RAZSVETLJAVO, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi. Dobra razsvetljava ni premočna, ne osvetljuje neba in je energetsko varčna. Več o fizikalnih zakonitostih širjenja svetlobnega onesnaženja v atmosferi lahko preberete v tem članku |
