• Zadnje spremembe

PRVA STRAN

NOVICE

• Arhiv novic 2005-2009
• Arhiv novic 1998-2002

VZROKI IN POSLEDICE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

• Slovenija pretirava z razsvetljavo
• Umetna svetloba v atmosferi

• Neekološka razsvetljava
  • -Nezasenčena
  • -Delno zasenčena
  • -Napačno montirana
  • -Bleščanje

  • -Primeri slabe prakse

POSLEDICE

• Astronomske
• Biološke
• Sociološke
• Ekonomske
• Zdravstvene
• Varnostne
• Estetske

UREDBA IN REŠITVE

• Uredba Vlade RS
• Navodila in priročniki

• Ekološke svetilke
  • -Primeri dobre prakse

AKTIVNOSTI

• Cilji
• Kontakt
• Aktivnosti
  • -Državni zbor RS
  • -Ministrstvo za okolje
  • -Monitoring onesnaževanja

  • -7th EU Symposium - Bled 2007
  • -Mednarodno leto astronomije 2009

GRADIVO

• Plakati, letak in majica
• Zbornik "Svetlobno onesnaženje"
• Načrtovanje razsvetljave
• Tuje uredbe
• Članki in publikacije
• Arhiv posnetkov
• Koliko zvezd vidimo?

ASTRONOMSKE LOKACIJE

• Kam pod temno nebo?
• Lastovo - poročila z obiskov
• Nockalm - poročila z obiskov
• Sky Brightness on La Palma
• Seznam observatorijev

POVEZAVE

• Spletne povezave

POBUDA

Cilji pobude za temno nebo

Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh. Gre za še enega od virov onesnaževanja okolja, ki ga zaznavamo odkar je prišlo do velikega povečanja emisije svetlobe iz umetnih izvorov, v glavnem iz velikih urbanih področij. Nezasenčene in delno zasenčene ter nestrokovno postavljene svetilke zunanje razsvetljave pogosto srečujemo tudi v Sloveniji. Velik del svetlobnega toka (in s tem dragocene električne energije) se tako brez najmanše koristi izgublja v nebo. Še več, svetloba, ki nam uhaja v nebo se razpršuje na vodnih kapljicah in delcih prahu, nebo zato postaja svetlejše, da se šibki nebesni objekti preprosto izgubijo na njegovem ozadju. V Sloveniji k svetlobnemu onesnaženju največ prispevajo velika urbana področja kot so ljubljanska kotlina, Maribor, celjska kotlina pa tudi obalna regija. Precejšen del umetne svetlobe dobimo tudi iz sosednjih držav, predvsem iz Italije in Hrvaške. O sedanjem nivoju onesnaženja priča zgornji satelitski posnetek ter dokumentacija, ki smo jo zbrali na teh straneh.

Cilj pobude nikakor ni da bi bila Slovenija ponoči v temi, hočemo le boljšo razsvetljavo, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi. Naša skrb za kvaliteto nočnega neba je povsem v skladu z "Univerzalno deklaracijo o pravicah bodočih generacij", ki jo je izdal UNESCO in ki pravi "Bodoče generacije imajo pravico do neokrnjene narave in čistega okolja, vključno s pravico do čistega neba".

Pričakujemo, da se bodo pobudi pridružili tako strokovnjaki za razsvetljavo in proizvajalci svetilk, kot tudi pristojni državni organi s sprejemom ustrezne regulative, ki bo vzpodbudila namestitev kvalitetnejše zunanje razsvetljave in obenem zmanjšala svetlobno onesnaženje na najmanjšo mero. V to smer je naravnana tudi "Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja", ki jo je vlada RS sprejela 30. avgusta 2007 in je bila dne 7. 9. 2007 objavljena v Uradnem Listu RS. Tako uredba v 4. členu zahteva uporabo izključno ekoloških, to je popolnoma zasenčenih svetilk, ki imajo delež svetlobnega toka, ki seva navzgor 0%.

Uporaba kvalitetnejših svetilk pomeni tudi nižjo porabo električne energije in posredno tudi manjše emisije škodljivih plinov, posebej glede na dejstvo, da se dobršen del električne energije v Sloveniji proizvede z izgorevanjem fosilnih goriv v termoelektrarnah.