SVETLOBNO ONESNAŽENJE
Društvo Temno nebo Slovenije
Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, zaskrbljenih zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujejo in proučujejo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.
Želite postati član društva? Če se strinjate s statutom izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov.
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
 |  |
| Priročnik za občine, podjetja in ustanove | Zloženka |
Novo - News
10th European Symposium for the Protection of the Night Sky - The Science of light pollution
2-4 September 2010, Kaposvár, Hungary
 |
3. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom
3. Tabor za temno nebo
6. - 10. september 2010, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.
Tematike simpozija:
- Svetlobno onesnaževanje kot grožnja znanstveni in amaterski astronomiji, naravi, okolju in človeku.
- Nočno nebo in nočna narava kot naravna in kulturna vrednota.
- Zakaj in kako zmanjšati svetlobno onesnaževanje.
- Vloga astronomov, zavarovanih območij, naravovarstvenikov in drugih v zmanjševanju svetlobne onesnaženosti.
- Temno nebo kot turistični potencial.
- Možnosti za ustanovitev mednarodnega združenja parkov, ki si prizadevajo za temno nebo.
- Program simpozija - seznam predavanj
- Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...
- Lastovo 2010 - Invitation in English ...
Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite http://www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije in prijavo (stran je zgolj v angleškem jeziku).
Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi!
29. julij 2010
Vlada je s spremembami uredbe dne 29.7.2010 omogočila 20 % povečanje svetlobnega onesnaženja okolja v Sloveniji
Vlada RS je na seji dne 29.7.2010 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Poleg nekaterih malih popravkov uredba odpravlja meritve svetlobnega onesnaževanja, kar je enako nedopustno, kot če bi zakon o podnebnih spremembah odpravljal meritve temperatur. S tem se ne reši problema, le omogoči se, da problema nihče ne nadzoruje.
29. julij 2010
Odgovor g. Mateju Kobavu iz Slovenskega društva za razsvetljavo na njegov komentar na spletni strani stranke Zares
Na spletni strani stranke Zares smo zasledili komentar Mateja Kobava glede strokovnosti Društva Temno nebo Slovenije in tega da avtorji članka, ki je bil 29. junija 2010 objavljen v Financah, ne ločijo kilovatov od kelvinov.
Časnik Finance je na zahtevo Temnega neba Slovenije dne 30. 6. 2010 objavil popravek članka, iz katerega je razvidno, da je napako glede kelvinov in kilovatov naredil lektor Financ in ne avtorji članka. Žal je tudi v popravku ponovno prišlo do napake, na kar smo seveda opozorili časnik Finance, ki pa popravek popravka ni objavil. Problem je torej pri časniku Finance zato so komentarji g. Kobava na račun strokovnosti DTNS brezpredmetni.
30. junij 2010
Slovenija, najbolj preosvetljena država v EU?
Gostujoči komentar v časopisu Finance dne 29. junija 2010
10. marec 2010
Razsvetljava vetrnic samo za nekaj minut
V mestu Nadrensee v vzhodni Nemčiji poteka pilotni projekt, ki poskuša s pomočjo radarja časovno omejiti utripajočo svetlobo, ki je nameščena na vetrnih elektrarnah. Utripajoče luči na vetrnicah so po zakonu obvezne, saj preprečujejo nesreče v zračnem prometu, vendar pogosto motijo prebivalce v okolici. Novo montirani radarji naj bi zaznali bližino letala in prižgali luči samo za nekaj minut, ko so v zračnem prometu dejansko potrebne, večino časa pa bi vetrnice ostale neosvetljene.
Povzeto po Michel N., Lichtschau nur wenige Minuten, Die Tageszeitung, 10.03.2010.
10. marec 2010
Dvodnevni seminar za svetovalce za ekološko zunanjo razsvetljavo
Vabimo vas, da se udeležite trodnevnega seminarja za usposabljanje svetovalcev za ekološko zunanjo razsvetljavo.
Seminar bo potekal 20. in 27. marca 2010 na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana. Teoretični del seminarja bo potekal med 10. in 16. uro. Seminar je brezplačen, potrebno pa je izpolniti prijavnico (glej povezavo spodaj) in jo poslati na e-naslov: darksky@tp-lj.si
9. februar 2010
Izobraževanje o svetlobnem onesnaževanju za nevladne organizacije in vse interesente
Četrtek, 11. februarja 2010, ob 16. uri
Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava
Predavanja organizirata Okoljski center in Društvo Temno nebo Slovenije
13. januar 2010
 |
Predavanje v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani
Sreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri
Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali
Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije
Kaj je svetlobno onesnaževanje?
Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero. Moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate.
Svetlobno onesnaževanje opazimo kot:
- žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku.
- bleščanje - poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo.
- svetenje preko mej zemljišča. Najbolj moteče je, ko ponoči sveti skozi okna v spalnice.
Kaj lahko storimo?
- zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih KJER je to potrebno, samo TAKRAT, ko je to potrebno in Z JAKOSTJO, ki je potrebna! Pretiravanje z razsvetljavo ima številne negativne posledice za človeka in okolje.
- zahtevamo boljšo ulično razsvetljavo. Tako, ki je zasenčena in sveti le navzdol na tla, kjer svetlobo potrebujemo! Nezasenčene ali slabo zasenčene svetilke imajo velike svetlobne izgube (svetijo v nebo), so energetsko potratne in onesnažujejo okolje.
- v nočnem času (po 23. uri) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol.
- občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlem in uporabljena najšibkejša žarnica. V nočnih urah (po 23. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena.
- najučinkovitejša varnostna razsvetljava je tista, ki jo aktivirajo infrardeči senzorji ob približevanju osebe. Senzorji naj bodo usmerjeni tako, da zaznajo le osebe ki se dovolj približajo objektu. Razsvetljava naj bo manjše moči in v cut-off izvedbi, da njena svetloba ne gre nad vodoravnico. Nenaden vklop luči bo zanesljivo pregnal vsiljivca. Poleg tega je taka razsvetljava bolj varčna in prijaznejša do okolja.
Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?
- povečana prometna varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. Tako so bolj varni tudi pešci, ki hodijo ob cesti.
- boljši spanec za tiste, ki jih svetloba v sobi moti.
- prihranili bomo pri energiji.
- varovali bomo naravo - predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z Luno ali Soncem (ptice, netopirji, žuželke,...)
- ohranili bomo neokrnjen pogled na nočno nebo.
Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.
| Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno) |
 |  |
| Otok Cres-Hrvaška (6. julij 2005) | Observatorij Črni Vrh-Slovenija (27. julij 2005) |
Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega.