• Program simpozija - seznam predavanj

• Final program

10th European Symposium for the Protection of the Night Sky - The Science of light pollution

2-4 September 2010, Kaposvár, Hungary

• First Announcement

3. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom

3. Tabor za temno nebo

6. - 10. september 2010, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.

Tematike simpozija:

• Svetlobno onesnaževanje kot grožnja znanstveni in amaterski astronomiji, naravi, okolju in človeku.
• Nočno nebo in nočna narava kot naravna in kulturna vrednota.
• Zakaj in kako zmanjšati svetlobno onesnaževanje.
• Vloga astronomov, zavarovanih območij, naravovarstvenikov in drugih v zmanjševanju svetlobne onesnaženosti.
• Temno nebo kot turistični potencial.
• Možnosti za ustanovitev mednarodnega združenja parkov, ki si prizadevajo za temno nebo.

• Preliminary program
• Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...
• Lastovo 2010 - Invitation in English ...

Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite http://www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije in prijavo (stran je zgolj v angleškem jeziku).

Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi!

Vlada je s spremembami uredbe dne 29.7.2010 omogočila 20 % povečanje svetlobnega onesnaženja okolja v Sloveniji

Vlada RS je na seji dne 29.7.2010 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Poleg nekaterih malih popravkov uredba odpravlja meritve svetlobnega onesnaževanja, kar je enako nedopustno, kot če bi zakon o podnebnih spremembah odpravljal meritve temperatur. S tem se ne reši problema, le omogoči se, da problema nihče ne nadzoruje.

• Več v izjavi DTNS za medije

29. julij 2010

10. marec 2010

Razsvetljava vetrnic samo za nekaj minut

V mestu Nadrensee v vzhodni Nemčiji poteka pilotni projekt, ki poskuša s pomočjo radarja časovno omejiti utripajočo svetlobo, ki je nameščena na vetrnih elektrarnah. Utripajoče luči na vetrnicah so po zakonu obvezne, saj preprečujejo nesreče v zračnem prometu, vendar pogosto motijo prebivalce v okolici. Novo montirani radarji naj bi zaznali bližino letala in prižgali luči samo za nekaj minut, ko so v zračnem prometu dejansko potrebne, večino časa pa bi vetrnice ostale neosvetljene.

Povzeto po Michel N., Lichtschau nur wenige Minuten, Die Tageszeitung, 10.03.2010.

• Več o uredbi in spremembah uredbe

• Več v izjavi DTNS za medije

Vlada je s spremembami uredbe dne 29.7.2010 omogočila 20 % povečanje svetlobnega onesnaženja okolja v Sloveniji

Vlada RS je na seji dne 29.7.2010 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Poleg nekaterih malih popravkov uredba odpravlja meritve svetlobnega onesnaževanja, kar je enako nedopustno, kot če bi zakon o podnebnih spremembah odpravljal meritve temperatur. S tem se ne reši problema, le omogoči se, da problema nihče ne nadzoruje.

• Več v izjavi DTND za medije

29. julij 2010

popravek članka, iz katerega je razvidno, da je napako glede kelvinov in kilovatov naredil lektor Financ in ne avtorji članka. Žal je tudi v popravku ponovno prišlo do napake, na kar smo seveda opozorili časnik Finance, ki pa popravek popravka ni objavil. Problem je torej pri časniku Finance zato so komentarji g. Kobava na račun strokovnosti DTNS brezpredmetni.

Odgovor g. Mateju Kobavu iz Slovenskega društva za razsvetljavo na njegov komentar na spletni strani stranke Zares

Na spletni strani stranke Zares smo zasledili komentar Mateja Kobava glede strokovnosti Društva Temno nebo Slovenije in tega da avtorji članka, ki je bil 29. junija 2010 objavljen v Financah, ne ločijo kilovatov od kelvinov.

29. julij 2010

Odgovor g. Kobavu iz SDR na njegov komentar na spletni strani stranke Zares

Na spletni strani stranke Zares smo zasledili Vaš komentar glede strokovnosti Društva Temno nebo Slovenije in tega da avtorji članka, ki je bil 29. junija 2010 objavljen v Financah, ne ločijo kilovatov od kelvinov.

Časnik Finance je na zahtevo Temnega neba Slovenije dne 30. 6. 2010 objavil popravek članka, iz katerega je razvidno, da je napako glede kelvinov in kilovatov naredil lektor Financ in ne avtorji članka. Žal je tudi v popravku ponovno prišlo do napake, na kar smo seveda opozorili časnik Finance, ki pa popravek popravka ni objavil.

30. junij 2010

Slovenija, najbolj preosvetljena država v EU?

Gostujoči komentar v časopisu Finance dne 29. junija 2010

• Celoten članek v pdf
• Popravek članka

10th European Symposium for the Protection of the Night Sky - The Science of light pollution

 - The Science of light pollution

2-4 September 2010, Kaposvár, Hungary

25. maj 2010

10th European Symposium for the Protection of the Night Sky

'The Science of light pollution'

2-4 September 2010, Kaposvár, Hungary

• First Announcement

• Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...
• Lastovo 2010 - Invitation in English ...

• Svetlobno onesnaževanje kot grožnja znanstveni in amaterski astronomiji, naravi, okolju in človeku.
• Nočno nebo in nočna narava kot naravna in kulturna vrednota.
• Zakaj in kako zmanjšati svetlobno onesnaževanje.
• Vloga astronomov, zavarovanih območij, naravovarstvenikov in drugih v zmanjševanju svetlobne onesnaženosti.
• Temno nebo kot turistični potencial.
• Možnosti za ustanovitev mednarodnega združenja parkov, ki si prizadevajo za temno nebo.

• - Svetlobno onesnaževanje kot grožnja znanstveni in amaterski astronomiji, naravi, okolju in človeku.

• - Vloga astronomov, zavarovanih območij, naravovarstvenikov in drugih v zmanjševanju svetlobne onesnaženosti.

temno nebo.

• - Svetlobno onesnaževanje kot grožnja znanstveni in amaterski astronomiji,

   naravi, okolju in človeku.

• - Vloga astronomov, zavarovanih območij, naravovarstvenikov in drugih v

   zmanjševanju svetlobne onesnaženosti.

• - Možnosti za ustanovitev mednarodnega združenja parkov, ki si prizadevajo za

   temno nebo.

\\

6. - 10. september 2010, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.

• - Svetlobno onesnaževanje kot grožnja znanstveni in amaterski astronomiji, naravi, okolju in človeku.
• - Nočno nebo in nočna narava kot naravna in kulturna vrednota.
• - Zakaj in kako zmanjšati svetlobno onesnaževanje.
• - Vloga astronomov, zavarovanih območij, naravovarstvenikov in drugih v zmanjševanju svetlobne onesnaženosti.
• - Temno nebo kot turistični potencial.
• - Možnosti za ustanovitev mednarodnega združenja parkov, ki si prizadevajo za temno nebo.

3. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom

3. Tabor za temno nebo

6. - 10. september 2009, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.

Tematike simpozija:

• - biološki učinki umetne svetlobe na živalske in rastlinske vrste
• - svetlobno onesnaženje kot grožnja biotski raznovrstnosti, naravni in kulturni dediščini
• - vloga zavarovanih območij v prizadevanjih za zmanjševanje svetlobne onesnaženosti
• - nočno nebo in nočna krajina kot vrednota
• - kako in zakaj vključevati astronomijo in nočne aktivnosti v turistično ponudbo in načrte ohranjanja narave, ipd.

Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite http://www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije in prijavo (stran je zgolj v angleškem jeziku).

• Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...

Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi!

• Program seminarja

• Program seminarja

Dvodnevni seminar za svetovalce za ekološko zunanjo razsvetljavo

Seminar bo potekal 20. in 27. marca 2010 na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana. Teoretični del seminarja bo potekal med 10. in

• Podrobne informacije o seminarju
• Prijavnica

Povzeto po Michel N., Lichtschau nur wenige Minuten, Die Tageszeitung, 10.03.2010.

Razsvetljava vetrnic samo za nekaj minut

V mestu Nadrensee v vzhodni Nemčiji poteka pilotni projekt, ki poskuša s pomočjo radarja časovno omejiti utripajočo svetlobo, ki je nameščena na vetrnih elektrarnah. Utripajoče luči na vetrnicah so po zakonu obvezne, saj preprečujejo nesreče v zračnem prometu, vendar pogosto motijo prebivalce v okolici. Novo montirani radarji naj bi zaznali bližino letala in prižgali luči samo za nekaj minut, ko so v zračnem prometu dejansko potrebne, večino časa pa bi vetrnice ostale neosvetljene.

Povzeto po Michel N., Lichtschau nur wenige Minuten, Die Tageszeitung, 10.03.2010, http://www.taz.de/1/archiv/archiv/?dig=2010/03/10/a0083

10. marec 2010

• Prijavnica

Seminar bo potekal 20. in 27. marca ter 3. aprila 2010 na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana. Teoretični del seminarja bo potekal med 10. in

10. marec 2010

Trodnevni seminar za svetovalce za ekološko zunanjo razsvetljavo

Vabimo vas, da se udeležite trodnevnega seminarja za usposabljanje svetovalcev za ekološko zunanjo razsvetljavo.

Seminar bo potekal 20. in 27. marca ter 3. aprila 2010 na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana. Teoreticni del seminarja bo potekal med 10. in 16. uro. Seminar je brezplačen, potrebno pa je izpolniti prijavnico (glej povezavo spodaj) in jo poslati na e-naslov: darksky@tp-lj.si

• Podrobne informacije o seminarju
• Prijavnica

• Program delavnice

Izobraževanje o svetlobnem onesnaževanju za nevladne organizacije in vse interesente

Izobraževanje o svetlobnem onesnaževanju za nevladne organizacije

in vse interesente

Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava

Predavanja organizirata Okoljski center in Društvo Temno nebo Slovenije

Program delavnice

Predavanje v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani

Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali

Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije

Vabilo na dogodek

9. februar 2010

Četrtek, 11. februarja 2010, ob 16. uri

13. januar 2010

Izobraževanje o svetlobnem onesnaževanju za nevladne organizacije

in vse interesente

Sreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri

Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava

Predavanja organizirata Okoljski center in Društvo Temno nebo Slovenije

Program delavnice

• Več o uredbi
• Navodila za izvajanje uredbe

• Več o uredbi
• Navodila za izvajanje uredbe

• Navodila za izvajanje uredbe

Vabilo na dogodek

• Vabilo na dogodek

• 
  Vabilo na dogodek

*Vabilo na dogodek

Sreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri

Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali

Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije

Sreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri

Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije

Predavanje v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani

Sreda, 20. januarja 2010, ob 18. uri
Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali
''Predavala bo dr. Mojca Stojan Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije

• Vabilo na dogodek

Novo - News

13. januar 2010

Predavanje v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani:

Narava živi tudi ponoči - vpliv umetne svetlobe na živali
Kdaj: sreda, 20. januarja 2010 ob 18. uri

Noč v soju sveč 2009

No; v soju sve; 2009

• Več o dogodku

1. Več ...

18. december 2009

NOČ V SOJU SVEČ 2009

Vabimo vas, da se nam pridružite pri prižigu simbolične sveče in obeležitvi mednarodne pobude Noč v soju sveč, ki spodbuja k počasnejšemu ritmu življenja in večji povezanosti z ljudmi in naravo.

Kdaj: torek, 22. 12. 2009 ob 16. uri
Kje: Čevljarski most v Ljubljani
Organizator: Društvo Temno nebo Slovenije

1. [[http://www.temnonebo.org/uploads/Gradivo/vabilo_Noc_v_soju_svec2009.pdf | Več ...

• Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali in človeka - dr. Mojca Stojan-Dolar

• Projektiranje javne razsvetljave - Peter Šorli, Soča projekt

• Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali in človeka - dr. Mojca Strojan Dolar

• Program predavanj in prijava
• Priročnik za občine, podjetja in ustanove.

• Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali in človeka - Mojca Strojan Dolar
• Uskladitev z uredbo - Gregor Vertačnik

• Program predavanj in prijava
• Priročnik za občine, podjetja in ustanove.

Prezentacije

• Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali in človeka
• Uskladitev z uredbo

Želite postati član društva? Če se strinjate s statutom izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov.

• Več o uredbi

Želite postati član Društva? Če se strinjate s statutom izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov.

Želite postati član Društva? Če se strinjate s statutom društva izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov.

• Statut
• Pristopna izjava

• Poročilo Lastovo september 2009

Priročnik za občine, podjetja in ustanove.

Priročnik za občine, podjetja in ustanove.

Navodila za podjetja, ustanove in projektante

Predavanja v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije

VPLIV RITMA SVETLOBE NA POJAV BOLEZNI PRI ČLOVEKU
Predavala bo prof. dr. Damjana Rozman (Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

ŽIVALI IN SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
Predaval bo dr. Tomi Trilar, muzejski svetnik

\\VPLIV RITMA SVETLOBE NA POJAV BOLEZNI PRI ČLOVEKU \\Predavala bo prof. dr. Damjana Rozman (Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

\\ŽIVALI IN SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE \\Predaval bo dr. Tomi Trilar, muzejski svetnik

PREDAVANJA V OKVIRU MEDNARODNEGA LETA ASTRONOMIJE 2009 V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE

Četrtek, 10. 12. 2009, ob 18. uri VPLIV RITMA SVETLOBE NA POJAV BOLEZNI PRI ČLOVEKU

Četrtek, 17. 12. 2009, ob 18. uri ŽIVALI IN SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE

28. november 2009

PREDAVANJA V OKVIRU MEDNARODNEGA LETA ASTRONOMIJE 2009 V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE

 Četrtek, 10. 12. 2009, ob 18. uri
 VPLIV RITMA SVETLOBE NA POJAV BOLEZNI PRI ČLOVEKU

Predavala bo prof. dr. Damjana Rozman (Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

 Četrtek, 17. 12. 2009, ob 18. uri
 ŽIVALI IN SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE

Predaval bo dr. Tomi Trilar, muzejski svetnik

17. junij 2009

27. junij 2009

Poslanec DZ Samo Bevk je v parlamentu ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu zastavil poslansko vprašanje v zvezi z reklamnimi panoji, ki jih preko vseh razumnih meja postavljajo reklamne agencije po vsej Sloveniji. Med drugim tudi ob cestah, v križiščih in ob avtocestah, kar predstavlja resno grožnjo prometni varnosti.

Več ...

Več o programu predavanj in prijavi.

Strokovni predavanji Temnega neba za občine, podjetja in ustanove

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v

- torek 24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in

- sredo 25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v torek

- 24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in sredo

- 25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Več o programu predavanj in prijavi.

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v torek

24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in sredo

25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v torek

24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in sredo

25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Več o programu predavanj in prijavi.

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta v torek

24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in sredo

25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Novo - News

20. november 2009

Temno nebo Slovenije organizira strokovni predavanji za občine, podjetja in ustanove na temo Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava. Predavanji bosta

24. 11. 2009 ob 13. uri na Gospodarski zbornici Slovenije - Center za poslovno usposabljanje (dvorana Soča) v Ljubljani in

25. 11. 2009 ob 13. uri na Regionalni gospodarski zbornici Celje (dvorana A) v Celju

Več o programu predavanj in prijavi.

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081&tx_ttnews[tt_news]=5253&tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081&tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081&tx_ttnews[tt_news]=5253&tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081tx_ttnews[tt_news]=5253tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081&tx_ttnews[tt_news]=5253&tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081&tx_ttnews[tt_news]=5253tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

31. august 2009

Opravljen nadzor svetlobnega onesnaževanja okolja v Sloveniji

V skladu z načrtom dela za leto 2008 in 2009 je inšpekcija za okolje in naravo IRSOP izvedla nadzor svetlobnega onesnaževanja okolja. Cilj nadzora je bil preveriti izpolnjevanje prepovedi in ukrepov za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje zaradi obratovanja virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje, določenih v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS, št. 81/07,109/07.

http://www.iop.gov.si/index.php?id=5081&tx_ttnews[tt_news]=5253&tx_ttnews[backPid]=5076&cHash=f16de57466 | Več ...

Že naslednji večer, v soboto, 29. avgusta ob 19:30 pa vse zainteresirane Temno nebo Slovenije vabi na

Nočni vzpon na Šmarno goro nad Ljubljano.

Z vrha Šmarne gore si bodo obiskovalci z manjšimi daljnogledi in fotoaparati ogledali in zabeležili svetlobno onesnaževanje Ljubljane. Z vzponom na Šmarno goro bodo obeležili 2. obletnico sprejeta Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

24. august 2009

Že naslednji večer, v soboto, 29. avgusta ob 19:30 pa vse zainteresirane Temno nebo Slovenije vabi na nočni vzpon na Šmarno goro nad Ljubljano. Z vrha Šmarne gore si bodo obiskovalci z manjšimi daljnogledi in fotoaparati ogledali in zabeležili svetlobno onesnaževanje Ljubljane. Z vzponom na Šmarno goro bodo obeležili 2. obletnico sprejeta Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Odhod na Šmarno goro bo ob 19:30 s parkirišča v Tacnu, povratek z vrha bo ob 22. uri. Pohod je nezahteven, organizator priporoča ustrezno obutev in opremo. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost.

V okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 in ob 2. obletnici sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, bo v

petek, 28. avgusta 2009 ob 20. uri v parku Tivoli v Ljubljani veliko

Javno opazovanje Jupitra in Lune

'''V okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 in ob 2. obletnici sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, bo v

petek, 28. avgusta 2009 ob 20. uri v parku Tivoli v Ljubljani veliko'''

Javno opazovanje Jupitra in Lune

Dogodek, ki se bo odvijal na Jakopičevem drevoredu in na rondoju ob sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani, organizirajo Ustvarjalno astronomsko društvo in Fakulteta za matematiko in fiziko v sodelovanju z astronomskimi društvi iz vse Slovenije.

Več ...

16. august 2009

Light pollution reduction in central Slovenia (around Ljubljana) - important results in JUST 2 years!

As you already know Ljubljana has changed a lot of public lighting. Most of the main roads (avenues) are already replaced by fully shielded luminaires. Power reduction by 40% was done just on that main roads (from 250W to 150W), on other roads we do not see significant power reduction.

It is hard to say how many luminaires in Ljubljana are fully shielded right now, we guess that 40% of total energy of public lighting in Ljubljana is now emitted by fully shielded luminaires.

Več ...

5. julij 2009

Društvo temno nebo Slovenije je sodelovalo na delavnici projekta Civil Society Engagement with Ecological Economics – CEECEC, ki je potekala v okviru konference združenja European Society for Ecological Economics (ESEE) v Ljubljani med 29. junijem in 2. julijem 2009 (več na http://www.esee2009.si/) . CEECEC je projekt, ki poteka pod okriljem sedmega okvirnega programa Evropske komisije (več na http://www.ceecec.net).

Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite http://www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije in prijavo (stran je zgolj v angleškem jeziku).

2. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom

2. Tabor za temno nebo

14. - 19. september 2009, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.

Tematike simpozija:

• - biološki učinki umetne svetlobe na živalske in rastlinske vrste
• - svetlobno onesnaženje kot grožnja biotski raznovrstnosti, naravni in kulturni dediščini
• - vloga zavarovanih območij v prizadevanjih za zmanjševanje svetlobne onesnaženosti
• - nočno nebo in nočna krajina kot vrednota
• - kako in zakaj vključevati astronomijo in nočne aktivnosti v turistično ponudbo in načrte ohranjanja narave, ipd.

Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije (stran je zgolj v angleškem jeziku).

• Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...

Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi!

2. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom

2. Tabor za temno nebo

14. - 19. september 2009, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.

2. Mednarodni simpozij za parke s temnim nebom & 2. Tabor za temno nebo

14. - 19. september 2009, Naravni park Lastovsko otočje, Hrvaška.

Tematike simpozija:

• - biološki učinki umetne svetlobe na živalske in rastlinske vrste
• - svetlobno onesnaženje kot grožnja biotski raznovrstnosti, naravni in kulturni dediščini
• - vloga zavarovanih območij v prizadevanjih za zmanjševanje svetlobne onesnaženosti
• - nočno nebo in nočna krajina kot vrednota
• - kako in zakaj vključevati astronomijo in nočne aktivnosti v turistično ponudbo in načrte ohranjanja narave, ipd.

Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja na 400 m nadmorske višine. Obiščite www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije (stran je zgolj v angleškem jeziku).

Preživite zadnje dneve poletja v objemu Jadranskega bisera, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi!

1. Mednarodni tabor za temno nebo na Lastovu, od 14. do 19. septembra 2009

1. Simpozij o temnih parkih

V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavo

Temno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.

Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne.

Letos- pardon, lani avgusta smo šli na družinski izlet po Norveški. Z avtodomom. Prevozili smo jo vse od Osla do Lofotskih otokov in Narvika. Kakih 2000 km v eno smer. Na tej poti mi je padel v oči črnobeli jumbo plakat, ki se je pojavil vsakih nekaj sto kilometrov. Norveško sicer ne razumem, a je očitno prinašal neko socialno sporočilo. Ko mi je po nekaj pojavljanjih kapnilo v glavo, da takih plakatov pri nas praktično ni, me je prešinilo še nekaj drugega: na Norveškem ni nobenih drugih plakatov, še posebej ne reklamnih! Na vsej poti ni bilo enega samega jumbota, ki bi Norvežanom lepšal življenje s čudovitimi barvami, še lepšimi obrazi in domiselnimi besednimi igrami.

Več ...

12. maj 2009

Vse za reklamo! Reklamni panoji ob naših cestah

Vozniki naj bi se med vožnjo osredotočili na opazovanje prometa. A če sodimo po številu reklamnih tabel ob naših cestah bi lahko sklepali, da naj bi si v svojo zavest predvsem vtisnili najrazličnejša reklamna sporočila.

Več v Moto Reviji ...

18. marec 2009

Objavljena je diplomska naloga Erike Pogačnik iz Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naloga podrobno obravnava problematiko svetlobnega onesnaževanja v Triglavskem narodnem parku.

Naloga v polnem tekstu ...

Slovenije ni na tovrstnem zemljevidu sveta, saj smo Slovenci obsedeni z razsvetljavo in je za nas nepredstavljivo izklopiti npr. razsvetljavo Ljubljanskega gradu za eno uro. To pa brez težav napravijo na Eiflovem stolpu, angleškem parlamentu, Atenah, Pekingu, celo v Las Vegasu...

28. marec 2009

24. april 2009

Poglejte si slike svetovnih prestolnic med akcijo Earth Hour – le kje je Slovenija?

http://www.boston.com/bigpicture/2009/03/earth_hour_2009.html

Slovenije ni na tovrstnem zemljevidu sveta, saj smo Slovenci obsedeni z razsvetljavo in je za nas nepredstavljivo izklopiti npr. razsvetljavo Ljubljanskega gradu za eno uro. To pa brez težav napravijo na Eiflovem stolpu, angleškem parlamentu, celo v Las Vegasu...

15. februar 2009

Društva Mountain Wilderness Slovenije, Temno nebo Slovenije in druge naravovarstvene organizacije vabijo na nočni pohod na Pokljuko.

Kje naj bi bilo svetlobno onesnaževanje bolj neprimerno - kot v narodnih parkih!

Iz tega razloga bomo v soboto 21.02.2009 zvečer izvedli nočni pohod od Rudnega polja do Plesišča. Tam bomo opozorili na izginjanje neokrnjenega nočnega neba ter planiran grob gradbeni poseg v narodnem parku, ki bo postavil prostorsko in svetlobno potraten športni objekt v samo srce Pokljuke, v predel, ki je še v večini gozdnat.

Več o pohodu na Pokljuko ...

• vloga zaščitenih območij v ohranjanju biotske raznovrstnosti, varovanju narave in izobraževanju o naravi ponoči
• priložnosti turizma v naravnem nočnem nebu
• biološki učinki umetne svetlobe, skotobiologija – biologija teme
• tema in človekovo zdravje
• duhovne in umetniške dimenzije nočne pokrajine
• pravne in institucionalne rešitve za uveljavitev Deklaracije in zmanjševanje svetlobnega onesnaženja
• tehnične rešitve; sodobna tehnologija ekološke zunanje razsvetljave
• nove tehnologije v razsvetljavi – koristi in pomanjkljivosti (LED, itd.)
• relevantne izkušnje v ščitenju temnega neba
• monitoring svetlobnega onesnaženja
• klasifikacija zaščitenih območij glede na kakovost nočnega neba

• Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...

• Več o Mednarodnem taboru in simpoziju ...

2. Mednarodni tabor za temno nebo na Lastovu, od 14. do 19. septembra 2009

2. Simpozij o temnih parkih

Tema simpozija: “Vloga zaščitenih območij v zmanjševanju svetlobnega onesnaženja: Krepitev poslanstva varstva narave”

POZIV ZA ODDAJO PRISPEVKOV

Poudarek simpozija je na sodelovanju med številnimi disciplinami, ki so potrebne v procesu reševanja problema svetlobnega onesnaženja. Simpozij je namenjen razpravi o tradicionalnih in novejših tematikah, povezanih s svetlobnim onesnaženjem, v središču pa bodo strategije, izkušnje in tehnike njegovega zmanjševanja. Programski svet vabi izvirne prispevke, povezane z naslednjimi tematikami:

• Vloga zaščitenih območij v ohranjanju biotske raznovrstnosti, varovanju narave in izobraževanju o naravi ponoči
• Priložnosti turizma v naravnem nočnem nebu
• Biološki učinki umetne svetlobe, skotobiologija – biologija teme
• Tema in človekovo zdravje
• Duhovne in umetniške dimenzije nočne pokrajine
• Pravne in institucionalne rešitve za uveljavitev Deklaracije in zmanjševanje svetlobnega onesnaženja
• Tehnične rešitve; sodobna tehnologija ekološke zunanje razsvetljave
• Nove tehnologije v razsvetljavi – koristi in pomanjkljivosti (LED, itd.)
• Relevantne izkušnje v ščitenju temnega neba
• Monitoring svetlobnega onesnaženja
• Klasifikacija zaščitenih območij glede na kakovost nočnega neba

• Več o Mednarodnem taboru za temno nebo ...

15. januar 2009

Takoj po svetovni otvoritvi Mednarodnega leta astronomije se bo v Parizu odvijal simpozij "The Role of Astronomy in Society and Culture" na katerem bo imelo Temno nebo Slovenije predavanje o novi slovenski uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja:

http://iaus260.obspm.fr/images/documents/piaus260.pdf

Istočasno bo Temno nebo Slovenije postavilo stojnico in s tem poskušalo pridobiti čimveč somišljenikov za zaščito nočnega neba.

Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, zaskrbljenih zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Njen namen je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Društvo Temno nebo Slovenije

Ob Mednarodnem letu astronomije MLA 2009 prireja Temno nebo Slovenije številne aktivnosti s katerimi bomo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki hitro izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja.

Ob Mednarodnem letu astronomije MLA 2009 prireja Temno nebo Slovenije številne aktivnosti s katerimi bomo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki hitro izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja.

Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema. Več o dogodkih, ki jih bo organiziralo Temno nebo Slovenije.

Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema. Več o dogodkih, ki jih bo organiziralo Temno nebo Slovenije.

Več o dogodkih, ki jih bo organiziralo Temno nebo Slovenije.

Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema.

Več o dogodkih, ki jih bo organiziralo Temno nebo Slovenije.

Ob Mednarodnem letu astronomije IYA 2009 prireja Temno nebo Slovenije številne aktivnosti s katerimi bomo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki hitro izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja.

Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in povrhu še potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema. Več o dogodkih, ki jih bo organiziralo Temno nebo Slovenije tukaj.

Ob Mednarodnem letu astronomije IYA2009? prireja Temno nebo Slovenije številne aktivnosti s katerimi bomo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja.

Mednarodno leto astronomije 2009

Mednarodno leto astronomije 2009

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Novo - News

Mednarodno leto astronomije 2009

Mednarodno leto astronomije 2009

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Njen namen je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Njen namen je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujejo in proučujejo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero. Moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate.

Kaj je svetlobno onesnaževanje?

Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Svetlobno onesnaževanje opazimo kot:

V Ljubljani jo bomo začeli ob 16.00 na Čevljarskem mostu s prižiganjem sveče velikanke. Še posebej ste vabljeni na čarobni nočni pohod na Pokljuko (z organiziranim avtobusnim prevozom), ki ga izvajamo kot opozorilo javnosti zaradi načrtovanih grobih posegov v naravo v Triglavskem narodnem parku.

4. december 2008

Predavanje Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije prireja danes ob 19h predavanje z naslovom Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali. Na predavanju nam bo dr. Tomi Trilar povedal, kako lahko z uporabo umetne svetlobe nehote vplivamo na naravo. Seznanili se bomo s tem, kako pretirano osvetljevanje učinkuje na različne skupine živali, npr. na žuželke, ptice in netopirje. Predavanje bo v salonu Vrtnica, v Grand hotelu Union, Miklošičeva cesta 1 v Ljubljani.

Ker je tema predavanja nadvse aktualna tudi v tem, predprazničnem in prazničnem času, ko se prižgejo številne 'praznične' luči, ste seveda na predavanje zelo lepo vabljeni.

3. december 2008

Temna stran svetlobe

Ali je pomembno, da noč ostane temna ali pa je to samo sebična želja nekaterih maloštevilnih čudaških raziskovalcev neba? O tem so se pogovarjajali strokovnjaki iz celega sveta v okviru 8. simpozija za varstvo nočnega neba v Kuffnerjevi zvezdarni na Dunaju.

Podrobneje o tem v članku, objavljenem v 12. številki revije Sterne und Weltraum na str. 107. Omenjeno je tudi Temno nebo Slovenije, ki da je sploh vzgled vsemu sodobnemu svetu v boju proti svetlobnemu onesnaženju.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo potrdite na e-naslov darksky@tp-lj.si ali na telefonsko številko 01 4776653 do ponedeljka, 8. decembra. Veseli bomo če lahko vas ali vašo organizacijo uvrstimo med uradne podpornike prireditve. Pohod organizirata Mountain Wilderness Slovenije in Temno nebo Slovenije.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo potrdite na e-naslov darksky@tp-lj.si ali na telefonsko številko 01 4776653 do ponedeljka, 8. decembra. Veseli bomo če lahko vas ali vašo organizacijo uvrstimo med uradne podpornike prireditve.

• Podroben program akcije.

4. december 2008

Noč v soju sveč 2008

Toplo vabljeni, da se v soboto, 20. decembra 2008 pridružite akciji Noč v soju sveč, ki poziva premisleku o odnosu do bližnjih, soljudi in narave.

V Ljubljani jo bomo začeli ob 16.00 na Čevljarskem mostu s prižiganjem sveče velikanke, ob častni prisotnosti njegove ekscelence gospoda veleposlanika Japonske v Sloveniji. Vabljeni pa ste predvsem na čarobni nočni pohod na Pokljuko (z organiziranim avtobusnim prevozom), ki ga izvajamo kot opozorilo javnosti zaradi načrtovanih grobih posegov v naravo v Triglavskem narodnem parku.

Morda veste, da je na Pokljuki, v osrčju Triglavskega narodnega parka, načrtovano asfaltiranje in osvetlitev skoraj 2 km dolge tekaške proge. Taka poteza je iz stališča ohranjanja narave in zaščitenih območij popolnoma nesprejemljiva.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 8. decembra. Veseli bomo če lahko vas ali vašo organizacijo uvrstimo med uradne podpornike prireditve.

Se vidimo 20. decembra ob prižiganju sveče in na idiličnem zimskem pohodu!

• Podroben program akcije?.

• Več o zborovanju v Lukovici ...

V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavo

Temno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.

Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne.

• Več ...

8. september 2008

Preprečen poizkus uporabe svetlobnih topov na koncertu Telekoma

V sredo 3. septembra 2008 smo člani Temnega neba in simpatizerji v samo 3 minutah uspeli ugasniti svetlobni snop nad Ljubljano (sky-bemeamer). Postavilo jih je angleško podjetje ob koncertu, ki ga je potem v petek 5. septembra organiziral Telekom Slovenije, ki je v večinski lasti države. Uporaba svetlobnih topov je namreč z uredbo Vlade RS 4162 v Sloveniji prepovedana (16. člen). Zagrožena kazen je 12.000 evrov.

1. Mednarodni tabor temno nebo na Lastovu, od 25. avgusta do 3. septembra 2008

• Expedition of Dark Sky Slovenia to Lastovo - May 2008 ...

• Expedition of Dark Sky Slovenia to Lastovo - May 2008 ...

1. Mednarodni tabor temno nebo, Lastovo, Hrvaška, od 25. avgusta do 3. septembra 2008

1. Mednarodni tabor za temno nebo, Lastovo, Hrvaška, od 25. avgusta do 3. septembra 2008

Dolgo smo iskali najbolj naravno, temno zvezdno nebo v Evropi. V Evropi je morda samo nekaj osamljenih točk (otokov), kjer lahko doživite pravo, svetlobno neonesnaženo zvezdno nebo. Eden od teh biserov, ki ga civilizacija še ni uspela »razviti« je otok Lastovo na Hrvaški obali.

• Več o Mednarodnem taboru za temno nebo ...

Novo - News

1st International Dark Sky Camp, Lastovo, Croatia, 25. August - 3 September 2008

We have long sought the most natural dark starry sky in Europe. Maybe there are some lonely points (islands) in Europe where one can experience a genuine starry sky not polluted by artificial light. One of these gems that civilisation still has not managed to »develop« is the island of Lastovo on the Croatian coast.

• More about 1st Dark Sky Camp ...

V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavo

Temno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.

Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne.

Vlada Republike Slovenije je 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

• Več o uredbi ...

• Več o noči v soju sveč ...
• Slike s pohoda.

22. september 2007

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja stopila v veljavo

Vladna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je danes stopila v veljavo. Morebitne kršitve uredbe je potrebno prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, oziroma pristojnim Območnim enotam Inšpektorata. Kopijo prijave pošljite v vednost tudi na Temno nebo Slovenije.

30. avgust 2007

Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Vlada Republike Slovenije je na redni seji sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Svetlobno onesnaževanje je v Sloveniji v zadnjih 15 letih izjemno hitro naraščalo, zato je bilo nujno upoštevati argumente naravovarstvenih organizacij, ki so si 12 let prizadevale za sprejetje ustrezne regulative.

• Sporočilo Temnega neba Slovenije za javnost.

• The Adoption of Light Pollution Law in Slovenia - Press Release

• Light Pollution Law in Slovenia - Summary of Technical Part

• Bestimmungen des slowenischen Gesetzes - Summary in German

• Tekst uredbe v Uradnem listu RS št. 81, z dne 7. 9. 2007

• Sklepi Vlade RS, sprejeti na 133. seji, 30. avgusta 2007

• Sporočilo za medije Ministrstva za okolje in prostor

V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavo

Temno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.

Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne.

• Več v spletni izdaji zurnal24.si ...

• Več o javni tribuni ...

20. maj 2008

Nevarnosti umetne svetlobe

Dolenjska je preveč osvetljena, je na ponedeljkovi okrogli mizi o svetlobnem onesnaževanju izpostavil Andrej Mohar, eden od pobudnikov Temnega neba Slovenije.

• Več v spletni izdaji zurnal24.si ....

• Več o javni tribuni ....

19. maj 2008

Javna tibuna "Svetlobno onesnaževanje in vpliv na zdravje" v Novem mestu

V ponedeljek 19.maja 2008 je članica ŽO SDS Novo mesto ga.Vanja Kolenc v sodelovanju z inštitutom Jožeta Pučnika v Novem mestu organizirala izredno zanimivo javno tribuno z naslovom "Svetlobno onesnaževanje in vpliv na zdravje".

Več ....

Protest naravovarstvenikov proti nerazumnemu trošenje energije

21. april 2008

Protest naravovarstvenikov proti nerazumnemu trošenje energije

Ob Dnevu Zemlje se je v občini Lukovica zbralo trideset naravovarstvenikov, ki so s tem opozorili na nerazumno in nesmiselno trošenje električne energije. V občini Lukovica je namreč zgrajena nova lokalna cesta, ki vodi do zasebnega skladišča s popolnoma nepotrebno in močno pretirano razsvetljavo. V Avstriji ali Nemčiji so takšne ceste, kjer ponoči ni prometa, nikoli ne osvetljujejo. Pri nas se je razširila navada, da se osvetljuje tudi ponoči povsem prazne vaške poti, ki jih v nočnem času nihče ne uporablja.

• Več o zborovanju v Lukovici ...

16. april 2008

Zaščiteno nočno nebo nad Flagstaffom

Včeraj je bila 50 obletnica prve uredbe, ki je omejila reklamiranje z žarometi na nočnem nebu nad Flagstaffom v Arizoni, ZDA. Flagstaff ima zdaj status prvega mesta Mednarodne zveze za temno nebo z uredbo proti svetlobnemu onesnaževanju, ki omejuje nočno razsvetljavo.

Več o tem na strani Astronomska slika dneva - 16. april 2008.

SDR, kot strokovno združenje do zdaj za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja ni storilo ničesar. Še posebej je zaspalo na področju ekološkega izobraževanja in ozaveščanja svojih članov o škodljivosti svetlobnega onesnaženja. Namesto, da bi poskrbelo za prilagoditev razsvetljave zahtevam uredbe raje rovari proti uredbi. Slednja zahteva od osvetljevalske stroke višji nivo strokovnosti in uporabo sodobnejše tehnologije, kar pa je za nekatere kot kaže prehud zalogaj.

30. marec 2008

Razsvetljava zgradb (svetlobno onesnaženje) in njen vpliv na populacije netopirjev. Znanstveni članek raziskovalcev iz Madžarske.

• The effects of the illumination of buildings on house-dwelling bats and its conservation consequences - Acta Chiropterologica, 9(2): 527-534 (2007)

• Prirodoslovni muzej Rijeka

Telekom Slovenije bo omejil obratovanje nočne razsvetljave poslovne stavbe

V Telekomu Slovenije smo se odločili, da bomo v prehodnem času s koncem

Tina Cipot Mal, Služba za odnose z javnostmi, Telekom Slovenije

Telekom Slovenije sledi Uredbi in bo omejil obratovanje nočne razsvetljave poslovne stavbe

prazničnih dni (15. 1.) ugasnili barvno osvetlitev, časovno pa bomo omejili tudi osvetljavo z belo svetlobo - in sicer v zimskem času od 17. do 22. ure, v poletnem času pa od 21. do 24. ure.

Tina Cipot Mal, Služba za odnose z javnostmi, Telekom Slovenije''

10. januar 2008

Telekom Slovenije sledi Uredbi in bo omejil obratovanje nočne razsvetljave poslovne stavbe

Sporočilo za javnost: ''V Telekomu Slovenije smo se odločili, da bomo v prehodnem času s koncem prazničnih dni (15. 1.) ugasnili barvno osvetlitev, časovno pa bomo omejili tudi osvetljavo z belo svetlobo - in sicer v zimskem času od 17. do 22. ure, v poletnem času pa od 21. do 24. ure.

Z lepimi pozdravi

Tina Cipot Mal

Služba za odnose z javnostmi

Telekom Slovenije''

• Prirodoslovni muzej Rijeka,
• Petek, 25. januarja 2008, ob 19. uri

25. januar 2008

PREDAVANJA NA TEMO SVETLOBNEGA ONESNAŽENJA »6 x 10 minut«

[[<<]Prirodoslovni muzej Rijeka, [[<<]Petek, 25. januarja 2008, ob 19. uri

Svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec: moti me svetloba iz več kot 5 km oddaljenega svetlobnega panoja na TR 3

25. januar 2008

Svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec: moti me svetloba iz več kot 5 km oddaljenega svetlobnega panoja na TR3?

Protestno pismo Ministrstvu za okolje in prostor.

• Naslov: Vpliv svetlobnega onesnaževanja na starejše in živali

V ponedeljek, 28. 1. 2008 ob 13h05, je Tretji program - program ARS Radia Slovenije predvajal oddajo Pogledi na sodobno znanost, v kateri sta sodelovala člana Temnega neba prof. dr. Tomaž Zwitter in dr. Tomi Trilar. Oddajo posvečeno svetlobnemu onesnaževanju v Sloveniji je moderiral g. Goran Tenze.

Posnetek oddaje je na voljo tukaj.

28. januar 2008

V ponedeljek, 28. 1. 2008 ob 13.05, je Tretji program - Program ARS Radia Slovenije predvajal oddajo Pogledi na sodobno znanost, v kateri sta sodelovala člana Temnega neba prof. dr. Tomaž Zwitter in dr. Tomi Trilar. Oddajo posvečeno svetlobnemu onesnaževanju v Sloveniji je moderiral g. Goran Tenze.

• Naslov: Vpliv svetlobnega onesnaženja na starejše in živali
• Trajanje: 20 minut

Posnetek oddaje (MP3?) je na voljo tukaj.

Poglejte si nekaj tujih povezav na spletne strani o posledicah nočnega dela in izpostavljenosti umetni svetlobi.

• http://www.foxnews.com/story/0,2933,313727,00.html
• http://www.msnbc.msn.com/id/22026660/
• http://www.cbsnews.com/stories/2007/11/29/health/main3554801.shtml

27. december 2007

Nočno delo je uvrščeno med kancerogene dejavnike

Po skoraj dvajsetih letih raziskovalnega dela je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravkar dodala na listo karcenogenih dejavnikov tudi - nočno delo. Nočno delo je sedaj na istem spisku kancerogenih dejavnikov kot UV svetloba ali pa izpusti avtomobilskih motorjev.

Nočno delo prepreči tvorjenje hormona melatonina, prav tako tudi svetenje z umetno svetlobo v spalnice, kar je posledica svetlobnega onesnaženja. Pomanjkanje melatonina pa povečuje tveganje za rakava obolenja.

Medicinske sestre, policisti in vsi, ki MORAJO delati ponoči tako lahko upravičeno zahtevajo višje plače v primerjavi s tistimi, ki jim to ni potrebno. Skrbijo nas delavke in delavci v casinojih, ki zelo pogosto delajo ponoči. Le ti so po nepotrebnem izpostavljeni večjemu tveganju za rakavimi obolenji.

Vlada se je očitno odločila zelo pametno, da je v nedavno sprejeti Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja določila tudi varovanje bivalnih prostorov pred vsiljeno umetno svetlobo iz ulice.

Poglejte si nekaj tujih povezav na spletne strani o posledicah nočnega dela (spodaj).

http://www.foxnews.com/story/0,2933,313727,00.html http://www.msnbc.msn.com/id/22026660/ http://www.cbsnews.com/stories/2007/11/29/health/main3554801.shtml

• Več o noči v soju sveč ...
• Slike s pohoda.

Slike s pohoda.

21. december 2007

solsticiju, v petek, 21. decembra, od 20.00 do 22.00.

22. december 2007

22. december 2007, od 20.00 do 22.00

NOČ V SOJU SVEČ (CANDLE NIGHT) je mednarodna akcija, ki se je začela na Japonskem ob poletnem enakonočju leta 2003.

NOČ OB SVEČAH 2007, petek 22. decembra, od 20.00 do 22.00

NOČ V SOJU SVEČ (CANDLE NIGHT) je mednarodna akcija, ki se je začela na Japonskem ob poletnem enakonočju leta 2003.

Ugasnite luči - živite počasi! - to je ključno sporočilo te mednarodne pobude, ki je že združila več kot osem milionov ljudi na Japonskem in na vseh koncih sveta. Gre za pobudo, da bi vsi, ki nam ni vseeno za naš planet in za kakovost življenja in sožitja na njem, ob poletnem in ob zimskem solsticiju simbolično za dve uri ugasnili vse električne žarnice in dve uri preživeli pod zvezdami, v soju mesečine ali pa ob svetlobi sveč. Tako, kot so to počeli naši predniki.

Vabimo vas, da se tej zamisli pridružite in da pobudo prenesete tudi svojim prijateljem in znancem. Združimo se ob soju sveč ob letošnjem zimskem solsticiju, v petek, 22. decembra, od 20.00 do 22.00.

Več o noči v soju sveč ...

Kdor se ni mogel udeležiti dogodka si lahko ogleda kratko reportažo.

Prirodoslovni muzej Slovenije,

13. december 2007

PREDAVANJA NA TEMO SVETLOBNEGA ONESNAŽENJA »6 x 10 minut« Prirodoslovni muzej Slovenije Četrtek, 13. 12. 2007, ob 18. uri

1. Marjeta Keršič – Svetel: TEMNO NEBO KOT SVETOVNA DEDIŠČINA
2. Herman Mikuž: SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE V SLOVENIJI
3. Dr. Tomaž Zwitter: BLEŠČANJE, VARNOST IN STAREJŠI LJUDJE
4. Dr. Tomi Trilar: VPLIV SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA NA BIODIVERZITETO
5. Klemen Španinger: VPLIV TEMNE NOČI NA ZDRAVJE LJUDI
6. Andrej Mohar: UREDBA O SVETLOBNEM ONESNAŽEVANJU IN ZAKAJ JO POTREBUJEMO

Predavanja so brezplačna.

• Bestimmungen des slowenischen Gesetzes - Summary in German

Celoten tekst Uredbe o spremembah in dopolnitvi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

3. december 2007

Vlada je na redni seji 29. novembra 2007 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Sprejete so bile manjše spremembe, ki omogočajo dekorativno osvetljevanje brez omejitev v odobju od 1. decembra do 15. januarja. Nadalje je bil 4. členu dodan nov 3. odstavek v katerem so pri omejitvah svetenja nad vodoravnico izvzete svetilke, ki so sestavni del kulturnega spomenika in je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W.

Popravljenih je bilo tudi nekaj kozmetičnih napak v 28. členu.

Celoten tekst Uredbe o spremembah in dopolnitvi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

SDR, kot strokovno združenje do zdaj za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja ni storilo ničesar. Še posebej je zaspalo na področju ekološkega izobraževanja in ozaveščanja svojih članov o škodljivosti svetlobnega onesnaženja. Namesto, da bi poskrbelo za prilagoditev razsvetljave zahtevam uredbe raje rovari proti uredbi. Slednja zahteva od osvetljevalske stroke višji nivo strokovnosti in uporabo sodobnejše tehnologije, kar pa je za nekatere kot kaže prehud problem.

»Strokovnjaki« za razsvetljavo prodajajo meglo in hočejo državnemu sekretarju mag. Tavzesu »soliti pamet«

Več o škodljivem delovanju Slovenskega društva za razsvetljavo v daljšem prispevku Temnega neba:

 »Strokovnjaki« za razsvetljavo prodajajo meglo in hočejo državnemu sekretarju mag. Tavzesu »soliti pamet« 

Nekaj posameznikov iz Slovenskega društva za razsvetljavo, ki so med bolj zaslužnimi za veliko svetlobno onesnaženje in za to, da Slovenija porabi 70% več energije na prebivalca za javno razsvetljavo kot je povprečje v EU je sprožilo pravo medijsko gonjo proti Uredbi. Prizadevajo si, da bi praktično odpravili vse omejitve, tako glede porabe elektrike, kot tudi svetenja v vesolje.

Več o škodljivem delovanju Slovenskega društva za razsvetljavo v daljšem prispevku Temnega neba: »Strokovnjaki« za razsvetljavo prodajajo meglo in hočejo državnemu sekretarju mag. Tavzesu »soliti pamet«

2. december 2007

Nekaj posameznikov iz Slovenskega društva za razsvetljavo, ki so med bolj zaslužnimi za veliko svetlobno onesnaženje in za to, da Slovenija porabi 70% več energije na prebivalca za javno razsvetljavo kot je povprečje v EU je sprožilo pravo medijsko gonjo proti Uredbi. Prizadevajo si, da bi praktično odpravili vse omejitve, tako glede porabe elektrike, kot tudi svetenja v vesolje.

Njihovo rovarjenje je popolnoma nesmiselno in za državo skrajno škodljivo saj bi se poraba energije in svetlobno onesnaženje neomejeno povečevali. Hkrati s tem pa tudi rakasta obolenja s svetenjem nad vodoravnico, torej v spalnice.

Več o škodljivem delovanju Slovenskega društva za razsvetljavo v daljšem prispevku Temnega neba: »Strokovnjaki« za razsvetljavo prodajajo meglo in hočejo državnemu sekretarju mag. Tavzesu »soliti pamet«

29. oktober 2007

Okolju škodljive svetilke na mostu čez Gradaščico na Barjanski cesti v Ljubljani

V zadnjih dneh so se na Temno nebo Slovenije vsuli protesti, da se montirajo okolju škodljive svetilke na mostu čez Gradaščico na Barjanski cesti v Ljubljani. Barjansko vpadnico nujno potrebujemo, osvetljen most tudi, to sploh ni sporno, problem pa je, da so na mostu montirajo svetilke, katerih učinkovitost je samo okoli 50 %, vsa ostala energija pa se ali izgubi na sekundarnih reflektorjih (ogledalih) ali pa seva neposredno v vesolje.

Svetilke na mostu čez Gradaščico ne ustrezajo določilom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. To je zadosten razlog za njihovo odstranitev in namestitev svetilk, ki so v skladu s slovensko zakonodajo.

Več v odprtem pismu županu g. Zoranu Jankoviču in medijem.

Več o reklamnem panoju na TR 3.

Več o reklamnem panoju na TR 3.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Blišč in beda Slovenije. Odprto pismo ministrom in medijem.

Blišč in beda Slovenije. Odprto pismo ministrom in medijem.

Blišč in beda Slovenije. odprto pismo ministrom in medijem

Jumbo pano - nevaren LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani

V četrtek 15. novembra 2007 so prižgali jumbo LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani. Stvar presega vse razumne meje saj močno sveti čez polovico Ljubljane. Uporabljene so izjemno učinkovite LED diode, zato je osnesnaženje še dosti močnejše. Umetna svetloba utripajočega panoja je zlasti moteča za stanovalce višjih nadstropij, ki so v osi svetenja LED diod in imajo prost pogled na TR 3. Tovrstne inštalacije so prava ekološka bomba saj bodo številni okoliški stanovalci ponoči stalno izpostavljeni zdravju škodljivi umetni svetlobi. Posledice bodo težave pri spanju, motnje bioritma in posledično precej večja verjetnost, da zbolijo za rakom. Svetloba LED diod je tako močna, da ne pomagajo niti zavese.

Pano je last podjetja Sodobni mediji, ki je na svoji spletni zapisalo:

V podjetju Sodobni mediji d.o.o. želimo ponuditi naročnikom najvišjo možno stopnjo prepoznavnosti s pomočjo sodobnih digitalnih medijev v zunanjem in ambientalnem oglaševanju.

Podjetje Sodobni mediji se očitno ne zaveda katastrofalnih posledic, ki jih bo imelo nočno svetenje panoja za okoliško prebivalstvo. O dokazani povezavi med izpostavljenostjo umetni svetlobi ponoči in rakavimi obolenji si lahko preberete članek Cirkadialni ritem in kronomedicina, objavljen v Farmacevtskem vestniku (Letnik 58, štev. 1, marec 2007). Obstajajo pa tudi številne tuje študije, ki to povezavo potrjujejo. Prizadetim okoliškim prebivalcem ne ostane drugega kot vložitev odškodninskih tožb zaradi ogrožanja zdravja, motenja posesti in posiljevanja s škodljivo umetno svetlobo. Pano predstavlja tudi kršitev Vladne uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Preseneča nas neodgovornost mestne uprave, ki ji očitno ni mar za zdravje in počutje meščanov in je kot kaže tudi dovolila iznakaženje arhitekture akademika prof. Edvarda Ravnikarja. Temno nebo Slovenije ostro protestira in zahteva takojšnjo odstranitev panoja.

16. november 2007

Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

22. september 2007

Vladna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je danes stopila v veljavo. Morebitne kršitve uredbe je potrebno prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, oziroma pristojnim Območnim enotam Inšpektorata. Kopijo prijave pošljite v vednost tudi na Temno nebo Slovenije.

Kopijo prijave pošljite v vednost na Temno nebo Slovenije.

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja stopila v veljavo

Vladna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je danes stopila v veljavo. Morebitne kršitve uredbe je potrebno prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, oziroma pristojnim Območnim enotam Inšpektorata

Vladna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je danes stopila v veljavo. Morebitne kršitve uredbe je treba prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, oziroma pristojnim Območnim enotam Inšpektorata

Danes je Vlada republike Slovenije sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

14. september 2007

Danes je stopila v veljavo Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

• Light Pollution Law in Slovenia - Summary of Technical Part

• Light Pollution Law in Slovenia - Technical Part

Komentarji o svetlobnem onesnaženju v našem tisku

Milijoni letijo v nebo Gorenski glas 25. 4. 2007

Preosvetljena Slovenija 24ur.com 22. 4. 2007

Tavzesove pravljice Gorenski glas 20. 4. 2007

Dan Zemlje na vrhu Šmarne gore

Temno nebo Slovenije je skupaj z Mountain Wilderness Slovenije organiziralo na Šmarni gori akcijo za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Poleg aktivistov in obiskovalcev so se prireditve udeležili tudi poslanec SDS Tomaž Štebe ter minister Žiga Turk.

Prireditev so obiskali in o njej poročali tudi pomembnejši mediji (TV Slovenija, Pop TV, Info TV, Kanal A).

Oglejte si slike s prireditve.

• Tekst uredbe v Uradnem listu RS št. 81, z dne 7. 9. 2007

• Spletno stran Vlade RS z uredbo v polnem tekstu in komentarjem.

• Spletno stran Vlade RS z uredbo v polnem tekstu.

• The Adoption of Light Pollution Law in Slovenia - Press Release

• Spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

• Spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu .

• Povezava na spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

• Povezava na spletno stran Vlade RS

z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

• The Adoption of Light Pollution Law in Slovenia - Press Release

• Sklepi Vlade RS, sprejeti na 133. seji, 30. avgusta 2007

 | Sklepi Vlade RS, sprejeti na 133. seji, 30. avgusta 2007]]

• Povezava na spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

• [[http://www.vlada.si/index.php?&i1=UVI&i2=slo&i3=1&i4=sjv&i5=ter_dvl;lst_021&i10=artic&i12=0ACFA526C8B286ADC1257347004E003D&i15=&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=

• Povezava na spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

• [[http://www.vlada.si/index.php?&i1=UVI&i2=slo&i3=1&i4=sjv&i5=ter_dvl;lst_021&i10=artic&i12=0ACFA526C8B286ADC1257347004E003D&i15=&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=

• Sporočilo Temnega neba Slovenije za javnost.

Povezava na *spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

• [[http://www.vlada.si/index.php?&i1=UVI&i2=slo&i3=1&i4=sjv&i5=ter_dvl;lst_021&i10=artic&i12=0ACFA526C8B286ADC1257347004E003D&i15=&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=

| Sklepi Vlade RS, sprejeti na 133. seji, 30. avgusta 2007]]

• Sporočilo za medije Ministrstva za okolje in prostor

Sporočilo Temnega neba Slovenije za javnost.

[[http://www.vlada.si/index.php?&i1=UVI&i2=slo&i3=1&i4=sjv&i5=ter_dvl;lst_021&i10=artic&i12=0ACFA526C8B286ADC1257347004E003D&i15=&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=

 | Sklepi Vlade RS, sprejeti na 133. seji, 30. avgusta 2007]]

Sporočilo za medije Ministrstva za okolje in prostor

Povezava na spletno stran Vlade RS z uradno verzijo uredbe v polnem tekstu.

Danes je Vlada republike Slovenije sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

Vlada Republike Slovenije je na redni seji sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Svetlobno onesnaževanje je v Sloveniji v zadnjih 15 letih izjemno hitro naraščalo, zato je bilo nujno upoštevati argumente naravovarstvenih organizacij, ki so si 12 let prizadevale za sprejetje ustrezne regulative.

Več o uredbi v sporočilu za javnost.

Povezava na spletno stran Vlade RS

30. avgust 2007

Danes naj bi Vlada republike Slovenije sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

Več na spletni strani Vlade RS

V petek, 22. junija 2007 zvečer smo trije člani Temnega neba v središču Ljubljane merili svetlost fasad objektov in cestišč z namenom, da bi dokazali, da so v osnutku uredbe predvidene mejne vrednosti osvetljevanja le-teh previsoke, oziroma za okolje močno škodljive. V zadnji verziji Osnutka uredbe je mejna vrednost za večino kulturnih spomenikov v večernem času 10 cd/m2, naše meritve pa so pokazale, da so nekateri objekti s svetlostjo okoli 1 cd/m2 povsem zadostno in primerno osvetljeni (npr. MZZ, Mestna hiša).

Meritve svetlosti površin objektov

V petek, 22. junija 2007 zvečer, smo se zbrali trije člani Temnega neba in v središču Ljubljane merili svetlost fasad objektov in cestišč z namenom, da bi dokazali, da so v osnutku uredbe predvidene mejne vrednosti osvetljevanja le-teh previsoke, oziroma za okolje močno škodljive. V zadnji verziji Osnutka uredbe je mejna vrednost za večino kulturnih spomenikov v večernem času 10 cd/m2, naše meritve pa so pokazale, da so nekateri objekti s svetlostjo okoli 1 cd/m2 povsem zadostno in primerno osvetljeni (npr. MZZ, Mestna hiša).

Pri meritvah smo uporabljali napravo za merjenje svetlosti iz prostorskega kota s premerom 1°. S to napravo lahko z razdalje od 1 metra dalje merimo svetlost objektov v razponu od 0,01 cd/m2 do 20.000 cd/m2.

Preglednica z meritvami.

Regionalni parlament Furlanije in Julijske Krajine je 31. maja 2007 sprejel zakon proti svetlobnemu onesnaženju. Zakon je na las podoben Lombardijskemu, ki ga sicer smatrajo za enega najboljših v svetu. Zakona prepoveduje svetenje nad vodoravnico, kar bo imelo dolgoročno ugoden učinek tudi na stanje neba v zahodni Sloveniji, ki velik del onesnaženja dobi iz Furlanije Julijske Krajine.

Regionalni parlament Furlanije in Julijske Krajine je 31. maja 2007 sprejel zakon proti svetlobnemu onesnaženju.

Uradni tekst zakona

Sprejet zakon proti svetlobnemu onesnaževanju v Furlaniji in Julijski Krajini

Parlament Furlanije in Julijske Krajine sprejel zakon o omejevanju svetlobnega onesnaženja

Regionalni parlament Furlanije in Julijske Krajine je 31. maja 2007 sprejel zakon proti svetlobnemu onesnaženju. Podrobnosti bomo objavili takoj, ko bo tekst zakona uradno objavljen.

V petek 1. junija 2007 smo člani Temnega neba na Ministrstvu za okolje in prostor od 7h-9h zaposlenim delili letake s protestom proti 27. verziji uredbe, ki celi vrsti izjem dovoljuje svetenje nad vodoravnico. Upravičeno se sprašujemo ali želi Ministrstvo z Uredbo svetlobno onesnaženje zmanjšati ali pa morda celo povečati. Aktualna verzija uredbe kaže, da se bo onesnaženje še povečalo.

V petek 1. junija 2007 smo člani Temnega neba na Ministrstvu za okolje in prostor od 7h-9h zaposlenim delili letake s protestom proti 27. verziji uredbe, ki celi vrsti izjem dovoljuje svetenje nad vodoravnico. Upravičeno se sprašujemo ali želi Ministrstvo z Uredbo svetlobno onesnaženje zmanjšati ali pa morda celo povečati. Aktualna verzija uredbe kaže, da se bo onesnaženje še povečalo.

Temno nebo Slovenije protestira: 27. VERZIJA UREDBE JE NEUSTREZNA

V petek 1. junija 2007 smo člani Temnega neba na Ministrstvu za okolje in prostor od 7h-9h zaposlenim delili letake s protestom proti 27. verziji uredbe, ki celi vrsti izjem dovoljuje svetenje nad vodoravnico. Upravičeno se sprašujemo ali želi Ministrstvo z Uredbo svetlobno onesnaženje zmanjšati ali pa morda celo povečati. Aktualna verzija uredb kaže, da se bo onesnaženje še povečalo.

Obisk na MOP smo izkoristili tudi za razdelitev plakatov in povabilo na konferenco Light Pollution and Global Warming, ki bo od 5. do 6. oktobra na Bledu.

Od 19. do 20. aprila 2007 je bila na La Palmi konferenca "Starlight 2007". Sodelovalo je veliko uglednih mednarodnih organizacij in osebnosti. Ta konferenca ter njeni zaključki so lahko odskočna deska za našo konferenco na Bledu.

Konferenca "Starlight 2007", La Palma, Kanarski otoki

Od 19. do 20. aprila 2007 je bila na La Palmi konferenca Starlight2007. Sodelovalo je veliko uglednih mednarodnih organizacij in osebnosti. Ta konferenca ter njeni zaključki so lahko odskočna deska za našo konferenco na Bledu (www.darksky2007.si).

Deklaracija konference "Starlight 2007"

Pripravlja se EU Direktiva, ki bo prepovedovala svetenje nad vodoravnico, kar je glavni in bistveni problem in nesmisel, saj te svetlobe ne vidimo - povzroča samo bleščanje ljudem in svetlobno onesnaževanje. (AM)

Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen v Sloveniji porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Preosvetljena Slovenija 24ur.com 22. 4. 2007

Tavzesove pravljice Gorenski glas 20. 4. 2007

Komentarji o svetlobnem onesnaženju v našem tisku

Milijoni letijo v nebo Gorenski glas 25. 4. 2007

Oglejte si slike s prireditve.

Dan Zemlje na vrhu Šmarne gore

Temno nebo Slovenije je skupaj z Mountain Wilderness Slovenije organiziralo na Šmarni gori akcijo za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Poleg aktivistov in obiskovalcev so se prireditve udeležili tudi poslanec SDS Tomaž Štebe ter minister Žiga Turk.

Prireditev so obiskali in o njej poročali tudi pomembnejši mediji (TV Slovenija, Pop TV, Info TV, Kanal A).

Oglejte si slike s prireditve.

Barvni plakat simpozija http://www.temnonebo.org/plakati/Darksky2007-flyer.pdf

7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

!7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

!7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

!7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

!7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

7th European Symposium for the Protection of the Night Sky

V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavo

7th Europead Symposium fot the Protection of the Night Sky

Light Pollution and Global Warming

October 5-6, 2007, Bled, Slovenia

7th Europead Symposium fot the Protection of the Night Sky

Light Pollution and Global Warming

5-6 October 2007, Bled, Slovenia

Več na spletni strani http://www.darksky2007.si

Temno nebo Slovenije je izvedlo pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike! To potrjuje tudi naša raziskava.

Komentar gornjega grafa verjetno ni potreben saj je več kot zgovoren. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne.

V Sloveniji rekordna poraba električne energije za razsvetljavo

Za pilotsko raziskavo o porabi električne energije za javno razsvetljavo je Temno nebo Slovenije porabilo teden dni časa. V statistiko, ki je prikazana na grafu je vključeno približno 40 % prebivalcev Slovenije v naključno izbranih ter v večjih občinah. Slovenska posebnost je preobilna razsvetljava, ki se kaže v tem, da po nepotrebnem porabimo vsako leto za približno 10 milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana izgubi vsako leto za več kot 1 milijon evrov električne energije! Peljite se po ljubljanski obvoznici in lahko ugasnete luči na avtu. Ne boste opazili razlike!

Komentar grafa v priponki verjetno ni potreben. Slovenija porabi na prebivalca za javno razsvetljavo približno 200% več električne energije kot Nemčija. Večina državljanov Slovenije bi bila verjetno bolj zadovoljna s skromnejšo nemško razsvetljavo in obilnejšimi nemškimi plačami. Poglejte si podatke o porabi v občini Ilirska Bistrica. Tam res potrebujejo nove vetrne elektrarne.

Oglejte si 10 minutni prispevek "Kako svetlobno onesnažujemo okolje?", ki je bil na TV Sloveniji predvajan v oddaji Tednik. Posnetek je pripravil Matej Mihelčič.

Novo

21. december 2006

Oglejte si 10 minutni prispevek "Kako svetlobno onesnažujemo okolje?", ki je bil na TV Sloveniji predvajan v oddaji Tednik.

• žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku.

Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

• bleščanje - poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo.

• žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku.

Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so , bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so , bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj povečuje porabo električne energije in posredno tudi emisije toplogrednih plinov.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj povečuje porabo električne energije in posredno tudi emisije toplogrednih plinov.

• v nočnem času (po 23. uri) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol.
• občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlem in uporabljena najšibkejša žarnica. V nočnih urah (po 23. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena.

• žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku.

• v nočnem času (recimo po 23. uri) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol.

• najučinkovitejša varnostna razsvetljava je tista, ki jo aktivirajo infrardeči senzorji ob približevanju osebe. Senzorji naj bodo usmerjeni tako, da zaznajo le osebe ki se dovolj približajo objektu. Razsvetljava naj bo manjše moči in v cut-off izvedbi, da njena svetloba ne gre nad vodoravnico. Nenaden vklop luči bo zanesljivo pregnal vsiljivca. Poleg tega je taka razsvetljava bolj varčna in prijaznejša do okolja.

• ohranili bomo neokrnjen pogled na nočno nebo.

• zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih KJER je to potrebno, samo TAKRAT, ko je to potrebno in Z JAKOSTJO, ki je potrebna! Pretiravanje z razsvetljavo ima številne negativne posledice za človeka in okolje.
• zahtevamo boljšo ulično razsvetljavo. Tako, ki je zasenčena in sveti le navzdol na tla, kjer svetlobo potrebujemo! Nezasenčene ali slabo zasenčene svetilke imajo velike svetlobne izgube (svetijo v nebo), so energetsko potratne in onesnažujejo okolje.

Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

• varnostna razsvetljava naj bo izvedena z infrardečimi senzorji, ki jo aktivirajo šele ob približevanju osebe. Tipala naj bodo usmerjena tako, da zaznajo le osebe ki se dovolj približajo objektu. Razsvetljava naj bo manjše moči in v cut-off izvedbi, da njena svetloba ne gre nad vodoravnico.

Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?

• v nočnem času (recimo do 23. ure) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol.

• varnostna razsvetljava naj bo izvedena z infrardečimi senzorji, ki jo aktivirajo šele ob približevanju osebe. Tipala naj bodo usmerjena tako, da zaznajo le tiste, osebe ki se dovolj približajo objektu. Razsvetljava naj bo manjše moči in usmerjena tako, da njena svetloba ne gre nad vodoravnico.

Svetlobno onesnaženje opazimo kot:

Svetlobno onesnaženje opazimo kot:'''

• zahtevajmo boljšo ulično razsvetljavo. Tako, ki je zasenčena in sveti le navzdol!

• občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlem in uporabljena najšibkejša žarnica. V nočnih urah (recimo po 23. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena.
• občani z reflektorji, ki jih aktivirajo infrardeči senzorji, ki se prižigajo približevanju mimoidočih, naj tipala usmerijo tako, da zaznajo le tiste, ki se dovolj približajo objektu. Reflektor naj bo manjše moči in usmerjen tako, da njegova svetloba ne gre nad vodoravnico.

Svetlobno onesnaženje opazimo kot:

• Občani z močnimi reflektorji, ki se prižigajo ob mimoidočih, naj tipala usmerijo tako, da zaznajo le tiste, ki se dovolj približajo objektu. Reflektor naj bo manjše moči in usmerjen tako, da njegova svetloba ne gre nad vodoravnico.

Pobuda za temno nebo

Kaj je svetlobno onesnaženje?

Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledica je žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Svetlobno onesnaženje opazimo kot:

• žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč. Nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku,
• bleščanje - poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo.
• svetenje preko mej zemljišča. Najbolj moteče je, ko ponoči sveti skozi okna v spalnice.

Kaj lahko storimo?

• zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih KJER je to potrebno, samo TAKRAT, ko je to potrebno in Z JAKOSTJO, ki je potrebna!
• zahtevajmo boljšo ulično razsvetljavo, torej tako, ki sveti le navzdol!
• v nočnem času (recimo do 22. ure) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol.
• občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo za to, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlem in uporabljena pa najšibkejša žarnica. V nočnih urah (recimo po 22. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena.

1. Občani z močnimi reflektorji, ki se prižigajo ob mimoidočih, naj tipala usmerijo tako, da zaznajo le tiste, ki se dovolj približajo objektu. Reflektor naj bo manjše moči in usmerjen tako, da njegova svetloba ne gre nad vodoravnico.

Kaj bomo imeli od tega, da zmanjšamo svetlobno onesnaženje?

• povečana prometna varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. Tako so bolj varni tudi pešci, ki hodijo ob cesti.
• boljši spanec za tiste, ki jih svetloba v sobi moti.
• prihranili bomo pri energiji.
• varovali bomo naravo - predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z Luno ali Soncem (ptice, netopirji, žuželke,...)
• neokrnjen pogled na nočno nebo.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki so zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki so zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj povečuje porabo električne energije in posredno tudi emisije toplogrednih plinov.

Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno)

  Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno)

  !!Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno)

  Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno)

Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo. Podlaga za ukrepanje je Zakon o varstvu okolja. Kljub nenehnim pozivom pa se Ministrstvo razen z obljubami do sedaj ni odzvalo s konkretnimi ukrepi.

Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo.

Pobuda za temno nebo je neformalna civilna pobuda državljanov Slovenije, ki so zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj.

Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben. Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V odobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi na stroških za porabljeno električno energijo.

Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar skoraj ni potreben.

Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar ni potreben.

 Kam pelje neodgovorno in nestrokovno ravnanje z zunanjo razsvetljavo zelo zgovorno pričata spodnji dve sliki. Komentar ni potreben.

Posnetka prikazujeta isti del neba - osrednji del naše Galaksije v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let in sta bila posneta z isto opremo vendar iz dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji pa se izgublja v svetlobnem smogu. Žal so trditve o ohranjenem okolju v Sloveniji, ki jih pogosto slišimo iz ust odgovornih za okolje le zavajanje. Za naše nočno nebo to gotovo ne drži. Dejstva, ki smo jih zbrali na teh straneh govorijo nekaj povsem drugega.

 O 

Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero.

''Posnetka prikazujeta osrednji del naše Galaksije, ki je od nas oddaljen približno 50.000 svetlobnih let.

Pobuda za temno nebo je neformalna civilna pobuda državljanov Slovenije, ki so zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v Vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero.

SVETLOBNO ONESNAŽENJE

Strani pobude za temno nebo so še v izdelavi! Prosimo za razumevanje.

SVETLOBNO ONESNAŽENJE Strani pobude za temno nebo so še v izdelavi!

Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Člani pobude skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja.

Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Namen pobude je tudi stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja.

Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem ustrezne državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero. Namen pobude je tudi stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaženja.

Pobuda za temno nebo

Pomen ohranitve temnega neba

Pobuda za temno nebo je neformalna civilna pobuda skupine državljanov, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Temno nebo je naše okno v Vesolje. Vesolje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem opazujemo in proučujemo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje in biosfero.

Namen pobude za temno nebo je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem ustrezne državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero.

Strani Pobude za temno nebo so še v delu. Prosimo za razumevanje.

Strani Pobude za temno nebo so se v delu. Prosimo za razumevanje.